Od 34 cestninskih postaj, ki so stale na slovenskem avtocestnem omrežju, je bilo 14 čelnih in 20 stranskih. V letu 2018 je Dars odstranil 12 cestninskih postaj, v letu 2019 pa 21.
Rušenja cestninskih postaj na avtocestnem omrežju se je Dars lotil po uvedbi elektronskega cestninjenja za težka tovorna vozila v letu 2018. Nekdaj je na slovenskih avtocestah stalo 34 cestninskih postaj, a zdaj stoji le še ena, pa še ta delno. Gre za cestninsko postajo Dragotinci na pomurski avtocesti, ki so jo začeli odstranjevati lansko jesen. V kratkem bo izginila tudi ta. V Sklopu odstranitve in preureditve območja te cestninske postaje so že pred zimo opravili približno polovico vseh predvidenih del, kmalu bo stekla druga polovica del.
Čelna cestninska postaja Dragotinci je bila zgrajena ob uvedbi vinjetnega sistema v letu 2008 (brez betonskih otokov in cestninskih kabin za cestninjenje osebnih vozil), in sicer predvsem za cestninjenje tovornih vozil, tako da po navedbah Darsa na samo pretočnost nima bistvenega vpliva.
Dars je sicer na območju te cestninske postaje zaradi novih izhodišč moral novelirati projektno dokumentacijo za izvedbo. Kot pojasnjujejo v družbi, je tako na tem območju potrebna rekonstrukcija trase v dolžini približno 700 metrov zaradi geometrijske prilagoditve trase ceste za predvideno hitrost 110 kilometrov na uro. Če se nova projektna rešitev ne izvede, bi cestni elementi zagotavljali le obstoječo projektno hitrost 60 kilometrov na uro.
Zadnji pogoj
V Darsu so spomnili, da je bila uvedba elektronskega cestninjenja v prostem prometnem toku za težka tovorna vozila zadnji pogoj za začetek odstranjevanja cestninskih postaj, ki je od uvedbe vinjet za osebna vozila v letu 2008 na njih cestninil tovorna vozila.
Sistem DarsGo je bil uveden aprila 2018, mesec pozneje se je Dars že lotil rušitvenih del. Med čelnimi cestninskimi postajami je najprej odstranil cestninski postaji Torovo na gorenjski in Log na primorski avtocesti.
Stroški rušitve vseh cestninskih postaj in preureditve cestninskih platojev oz. ploščadi, ki šele po preureditvi omogočajo prosti prometni tok s polno hitrostjo - za to je bilo treba rekonstruirati skupno 20,2 kilometra cestišča avtocest in priključkov - znašajo 47,1 milijona evrov.
