Omenjena uredba določa, da usmeritve oziroma navodila in predloge policistu za zbiranje obvestil in dokazov v predkazenskem postopku podaja državni tožilec, in sicer zaradi ugotavljanja dejstev, ki so pomembna za odločitev glede kazenskega pregona. Navodila so za policista obvezujoča, pri njihovem izvrševanju pa je strokovno avtonomen v okviru pravil kriminalistične taktike, tehnike in metodike, je ministrstvo za pravosodje zapisalo v obrazložitvi predloga.
Ob tem so pojasnili, da tožilec lahko policistu daje usmeritve ustno ali pisno, prav tako lahko policist obvešča tožilca o ugotovitvah ustno ali pisno. Po novem pa bo lahko policist, ki bo od tožilca dobil ustne usmeritve, z obrazloženo pisno zahtevo, v kateri bo pojasnil tudi okoliščine primera, od državnega tožilca zahteval tudi naknaden pisni zapis podanih usmeritev, so navedli na ministrstvu. Takšna naknadna pisna zahteva je predvidena kot izjema, glede na okoliščine posameznega primera, če ustne usmeritve niso na drug način zabeležene s tehničnimi sredstvi, so dodali.
V uredbo so dodali tudi novo določbo, ki "konkretizira časovna komponento začetka usmerjanja dela policije v konkretni zadevi". Kot so zapisali v sporočilu po seji vlade, se s tem krepi vloga državnega tožilca že v zgodnji fazi predkazenskega postopka, krepi pa se tudi odgovornost policije za ravnanje v skladu z danimi usmeritvami.
Veljavna uredba tudi določa, da je treba v primeru, če policisti huje ali večkrat kršijo to uredbo, o tem obvestiti generalnega direktorja policije, ki nato ukrepa. Dodatno pa se zdaj določa, da generalni direktor policije o teh ukrepih enkrat letno obvesti ministrstvi za notranje zadeve in za pravosodje. "Dodatno obveščanje je predvideno zaradi ugotavljanja morebitnih sistemskih pomanjkljivosti, zaradi katerih prihaja do ponavljanja kršitev uredbe ali ugotavljanja potrebe po normativnih spremembah," so pojasnili v povzetku predloga.
