Več poslancev odborov za okolje, javno zdravje in varnost hrane (ENVI) ter za industrijo in raziskave (ITRE) je zanimalo, zakaj bo britansko-švedsko podjetje AstraZeneca EU v prvem četrtletju letošnjega leta dobavilo 60 odstotkov manj cepiva, kot je obljubilo, ter zakaj pri drugih državah, tudi Združenem kraljestvu, ni tega zmanjšanja.
Izvršni direktor AstraZenece Pascal Soriot je izrazil obžalovanje, da njegovo podjetje EU ne more zagotoviti toliko cepiva, kot je napovedalo. "Delamo vse, kar lahko, da bi v prvem četrtletju EU dobavili 40 milijonov odmerkov cepiva," je poudaril.
Zamude pri dobavi so po njegovih besedah zato, ker je proizvodnja zahtevnejša, kot se zdi. Pojasnil je, da je produktivnost v njihovih tovarnah nižja, kot so pričakovali. Poleg tega se razlikuje med posameznimi tovarnami. Nižja je med drugim v nekaterih tovarnah, ki proizvajajo cepivo za EU. Poudaril je sicer, da večino cepiv, ki jih proizvedejo tovarne v uniji, tudi prejmejo članice EU. To velja tudi za tovarno na Nizozemskem, ki je bila sprva predvidena za proizvodnjo cepiva, namenjenega za Združeno kraljestvo.
Glede dobave Londonu je še pojasnil, da je njihovo cepivo že v začetku lanskega leta začela razvijati univerza v britanskem Oxfordu, s katero je AstraZeneca dogovor podpisala kasneje. Britanska vlada je že pred tem vložila veliko denarja v razvoj cepiva. Denar je namenila tudi za proizvodnjo na Otoku, pa tudi na Nizozemskem.
Tudi izvršni direktor ameriške Moderne, ki prav tako že dobavlja cepivo uniji, Stephane Bancel je v odgovorih na vprašanja poslancev o počasnosti proizvodnje cepiv pojasnil, da gre pri tem za zapletene postopke. Običajno za pripravo obrata za proizvodnjo novega cepiva potrebujejo od tri do štiri leta, zdaj pa so jih pripravili v enem letu. Pred pandemijo v Evropi sploh niso imeli proizvodnega obrata, je povedal.
Dodal je, da se ob začetku proizvodnje novega cepiva pojavljajo tudi številne težave, od človeških napak do tehničnih težav. "Vsak dan, ko odpravljamo te težave, pa se pozna na proizvodnji, saj delamo ves čas," je dejal Bancel. Povedal je, da običajno najprej proizvedejo določeno količino cepiva in jo šele nato dostavljajo. Zaradi izrednih razmer pa je zdaj vsak odmerek odpremljen takoj, ko je proizveden. Zato se te težave v proizvodnji poznajo tudi pri količini dobavljenih odmerkov državi oziroma uniji.
Soriot in Bancel pa tudi predstavnika podjetij CureVac Franz-Werner Haas in Novavax Stan Erck so v razpravi s člani odborov ITRE in ENVI poudarili tudi pomen sodelovanja med različnimi podjetji, vključno s proizvodnimi in distribucijskimi.
Podobno sta kasneje v razpravi menila tudi predstavnika francoskega farmacevtskega velikana Sanofi Thomas Triomphe in ameriškega podjetja Johnson & Johnson Paul Stoffels, ki je dejal, da je edini način za povečanje proizvodnje cepiv sodelovanje. "Prepričani smo, da bomo EU v letu 2021 dobavili 200 milijonov odmerkov," je povedal in dodal, da želijo okrepiti proizvodne zmogljivosti, kolikor se da. Cepivo tega podjetja je sicer od cepiv, ki še niso bila odobrena, najbližje temu, tako v ZDA kot v EU.
Da nimajo tehničnih težav in pomanjkanja znanja, pa je medtem zatrdila predstavnica ameriškega Pfizerja, ki je cepivo razvil skupaj z nemškim BioNTechom, Angela Hwang. Ena od težav pri proizvodnji cepiv pa je dobava sestavin za izdelavo cepiv. Zato se v Pfizerju zavzemajo za odprto svetovno trgovino, tako za sestavine kot za sama cepiva.
Poudarila je, da ameriško podjetje vsem državam in organizacijam, s katerimi je sklenilo pogodba, cepivo dobavlja v skladu s predvidenimi časovnicami. Količine, dobavljene EU, se povečujejo, je dejala Hwangova. Glede razkritja pogodbe z EU pa je pojasnila, da je ne morejo v celoti razkriti, saj so nekateri podatki zaupni. Z Evropsko komisijo sicer pripravljajo objavo pogodbe, v kateri bodo ti podatki počrnjeni. Pfizer se sicer že vse od začetka razvoja cepiva zavzema za transparentnost, je poudarila.
Evroposlanec iz vrst Zelenih Bas Eickhout je bil po razpravi na Twitterju kritičen do podjetja AstraZeneca, češ da to razprave ni izkoristilo za pojasnitev svojih obljub v pogodbi z EU.
