Skupina 13 programskih svetnikov Radiotelevizije Slovenija (RTVS) je prepričana, da so izpolnjeni zakonski razlogi za predčasno razrešitev Igorja Kadunca. Očitke so pobudniki združili v osem točk, med drugim pa generalnemu direktorju očitajo, da je javna RTV hiša med letoma 2017 in 2019 poslovala z izgubo. Kadunc je vse očitke zavrnil kot neutemeljene.
O pobudi za Kadunčevo razrešitev je programski svet odločal na izredni seji. Predlog za razrešitev je podprlo 14 svetnikov, za razrešitev pa bi potrebovali 15 glasov. Devet svetnikov je bilo proti, šest pa vzdržanih. Glasovali so torej vsi svetniki.
Z Matozem nad Kadunca
Svetnik Slavko Kmetič je na današnji seji v imenu pobudnikov pojasnil, da je v pravnem mnenju, ki so ga naročili pri odvetniški družbi Matoz, ugotovitev, da je pobuda za razrešitev Kadunca "dovolj konkretizirana in da so očitki zadostni za razrešitev". Dodal je, da je pred odločanjem pravno mnenje posredoval vsem svetniškim kolegom.
Kadunc je v zagovoru poudaril, da pri tokratni pobudi "ne gre za Igorja Kadunca, gre za vprašanje, kdo in kdaj bo neposredno posegel v uredniško politiko oziroma postavil nove vodilne na radiu, televiziji in MMC ter ključne urednike". Po njegovih besedah so očitki pobudnikov razrešitve prirejeni in zavajajoči.
Glavnina okoliščin, ki so povzročile zdajšnji finančni položaj RTVS, je odvisna od objektivnih, zunanjih dejavnikov, na katere kot generalni direktor nima vpliva, je dodal Kadunc. Zatrdil je, da v času njegovega direktorovanja likvidnost RTVS nikoli ni bila ogrožena in tudi vnaprej ne bo, če bo ustanovitelj le izpolnil svoje obveznosti.
Kadunc je tako zavrnil očitek o slabem poslovanju RTVS. Dejal je, da mu je skupaj z njegovo ekipo uspelo velik del višjih stroškov dela zaradi rešitve položaja prekarcev, sproščanja Zujfa in sporazuma s sindikati decembra leta 2018 pokriti z višjimi prihodki in prihranki pri drugih stroških.
"Brez tega bi bila izguba v letu 2019 glede na leto 2016, torej pred začetkom mojega mandata, za 9,4 milijona evrov višja, glede na leto 2018 pa za 4,6 milijona evrov. Zavod dokaj dobro obvladuje poslovanje, mora pa seveda izvajati programe. Dodatno krčenje bi lahko povzročilo programsko siromašenje," je opozoril Kadunc.
V svetniški razpravi je teolog Janez Štuhec ocenil, da Kadunčevo sklicevanje na slabo finančno stanje RTVS v letih, preden je postal generalni direktor, ni prepričljivo. Očital mu je tudi krivdo za poglabljanje konflikta med vodstvom RTVS in ministrstvom za kulturo. Kadunc pa je v repliki spomnil na osebne diskreditacije, ki mu jih je po njegovih besedah namenil minister Vasko Simoniti.
Petra Ložar je spomnila, da je bila kot svetnica pogosto kritična do Kadunca, zlasti v zvezi s poslovanjem RTVS. Kljub temu po njenih besedah nasprotuje nameri pobudnikov. Izrazila je razočaranje nad vsebino pobude in jo je označila za "prosti spis z očitki, ki ne zagotovo ne pijejo vode".
Do pobude za Kadunčevo razrešitev sta bila kritična tudi predsednik programskega sveta Ciril Baškovič in Sašo Hribar, ki v svetu zastopa zaposlene na RTVS. Po Baškovičevih besedah gre za "poskus pohitrenega spreminjanja javne RTVS v državno radiotelevizijo". Hribar pa je ocenil, da gre izključno za politično pobudo.
Svet delavcev RTVS se je izrekel proti Kadunčevi razrešitvi. Kot je v razpravi pojasnila njegova predsednica Petra Bezjak, so takšno stališče sprejeli z 11 glasovi za in enim vzdržanim. Po njenih besedah je zato svet delavcev pozval programske svetnike, naj zavrnejo pobudo.
