primanjkljaj

V proračunu bo luknja vsaj še dve leti

B.K./STA
30. 9. 2020, 18.35
Posodobljeno: 30. 9. 2020, 19.47
Deli članek:

Državni proračun bo tudi v prihodnjih dveh letih beležil primanjkljaj, potem ko se bo zaradi posledic epidemije letos povzpel nad devet odstotkov BDP.

Profimedia
Primanjkljaj bo še dolgo z nami.

STA
Andrej Šircelj

Za leto 2021 je DZ proračun sprejel že novembra lani, danes pa je vlada sprejela predlog njegovih popravkov. Namesto 10,45 milijarde evrov naj bi odhodki po novem znašali 13,47 milijarde evrov, je na novinarski konferenci po seji vlade povedal finančni minister Andrej Šircelj.

Hkrati je vlada sprejela tudi predlog proračuna za leto 2022 in preostale dokumente, potrebne za nemoteno izvrševanje proračuna. Vse skupaj mora najpozneje do četrtka poslati v obravnavo in potrditev v DZ.

Vlada je proračunske dokumente pripravljala v zaostrenih razmerah, ki jih je povzročila epidemija covida-19. "Razmere so še vedno negotove," je dejal Šircelj in poudaril, da sta proračuna usmerjena v okrevanje gospodarstva in povečanje njegove odpornosti ter hkrati v zagotavljanje večje blaginje ljudi.

Letos več kot štiri milijarde primanjkljaja, v letu 2022 pa dobro milijardo in pol

Poudaril je, da se bo primanjkljaj v prihodnjih letih zmanjševal. Medtem ko je letos s pred kratkim sprejetim rebalansom predviden v višini 4,2 milijarde evrov (9,2 odstotka BDP), naj bi se prihodnje leto znižal na 2,75 milijarde evrov (5,6 odstotka BDP) in leto pozneje na 1,59 milijarde evrov (3,1 odstotka BDP).

Zatrdil je, da bo večina proračunskih uporabnikov dobila več denarja, predvsem za investicije. "Ta proračun je razvojen proračun," je poudaril in postregel s podatkom, da je investicije pričakovati predvsem v infrastrukturo, pa tudi v prometne povezave, zdravstveno varstvo, varovanje okolja ter za znanost, informacijsko družbo, podjetništvo in konkurenčnost. Več denarja za investicije bodo dobile tudi občine.

Konkretno so za leto 2021 načrtovani prihodki v višini 10,72 milijarde evrov, kar je 3,5 odstotka manj kot v sprejetem proračunu, medtem ko se bodo odhodki povečali za 28,8 odstotka na 13,47 milijarde evrov.

V letu 2022 pa naj bi se prihodki povzpeli na 11,01 milijarde evrov, medtem ko naj bi bilo odhodkov manj, in sicer skupaj 12,60 milijarde evrov.

Hkrati s primanjkljajem se bo postopno zniževal tudi dolg države. Z letošnjih 82,4 odstotka BDP naj bi se prihodnje leto znižal na 80,9 odstotka BDP in v letu pozneje na 79,3 odstotka BDP.

Občine bodo dobile dobre štiri evre na prebivalca več kot doslej

Predlog obeh proračunov na poti v DZ spremlja predlog zakona o njunem izvrševanju. V njem je med drugim zapisana višina povprečnine za občine, ki so jo ravno danes s podpisom potrdili tudi minister za javno upravo Boštjan Koritnik in predstavniki občin. Za obe leti je določena v višini 628,20 evra na prebivalca, kar je 4,24 evra več kot letos.

Vlada je v zakonsko besedilo zapisala tudi zvišanje letnega dodatka za upokojence. Tudi ta se zvišuje, izplačan pa bo v petih višinah: od 135 evrov za prejemnike pokojnin nad 900 evrov do 445 evrov za tiste z najnižjimi pokojninami. Predvidena je tudi redna uskladitev pokojnin v višini 2,5 odstotka, ki se bo izvedla januarja 2021.

Suspenz fiskalnega pravila?

Vlada je danes tudi zaprosila fiskalni svet, da poda svojo oceno o izjemnih okoliščinah za leti 2021 in 2022. Iz zakona o fiskalnem pravilu namreč izhaja, da se od srednjeročne uravnoteženosti lahko odstopi pod pogojem, da to srednjeročno ne ogrozi fiskalne vzdržnosti, in le v obdobjih resnega gospodarskega upada ali v primeru neobičajnega dogodka, na katerega ni mogoče vplivati in ima pomembne posledice za finančno stanje sektorja država, kot to opredeljuje pakt za stabilnost in rast.