Danes je zavod izplačal povračila nadomestil plač za čakanje na delo za obdobje od marca do julija. V okviru prvega in drugega protikoronskega zakona je izplačal 185.000 evrov, v okviru tretjega in četrtega pa 976.000 evrov.
Nakazana povračila so še vedno daleč od številk, ki jih je vlada prvotno predvidela za subvencioniranje čakanja na delo. V programu stabilnosti, ki ga je sprejela konec aprila in poslala Evropski komisiji, je namreč samo ta ukrep ocenila na okoli 700 milijonov evrov.
Na ministrstvu za delo so nato pojasnili, da nameravajo za ukrep čakanja na delo in ukrep skrajšanega delovnega časa iz evropske posojilne sheme Sure skupaj nameniti 700 milijonov evrov.
Prva povračila nadomestil za skrajšani delovnik, ki jih je od junija do konca leta predvidel tretji protikoronski zakon, pa so bila sprva predvidena za 9. september, a nato prestavljena v oktober.
Čakanje na delo bo subvencionirano vsaj do konca leta
Shema čakanja na delo bi se s koncem septembra iztekla, če je ne bi podaljšal peti protikoronski zakon, katerega predlog je vlada potrdila na torkovi dopisni seji. Čakanje na delo na domu bo za vse panoge subvencionirano do konca leta, vendar je vlada predvidela zaostritev vstopnega pogoja.
Trenutno je ta pogoj pri več kot 10-odstotnem upadu, po novem pa vsaj 20-odstotni upad prometa glede na 2019. Prvotno je bila mišljena zaostritev na vsaj 30-odstotni padec, a je potem vlada to v zadnjih dneh nekoliko omilila. Zakonski predlog vsebuje tudi možnost podaljšanja do sredine 2021 z vladnim sklepom.
Za delodajalce se podaljšuje tudi možnost povračila nadomestila plače, ki jih je izplačal zaradi odsotnosti z dela zaradi odrejene karantene. Dodatno pa se jih razbremenjuje z možnostjo povračila nadomestila plače zaradi odsotnosti z dela zaradi varstva otroka, ki je v karanteni.
