Vino Simčič – Igor/Marijan Simčič
Gospodar Karol s sinovoma Marijanom in Igorjem skupaj obdeluje 50 hektarjev terasasto zasajenih vinogradov v Goriških brdih, kjer zorijo elegantna bela vina, kot so rebula, beli pinot, sivi pinot, chardonnay in sauvignon. Med rdečimi vini pridelujejo merlot, cabernet sauvignon in refošk, po katerem so nemara najbolj znani. Simčičev ne gre zamenjati z Marjanom Simčičem, ki največ izvaža v tujino. Slednjega v seznam nismo mogli zajeti, saj svoje podjetje vodi kot dopolnilno dejavnost na kmetiji.
Simčiči so med družinskimi vinarijami uradno najpremožnejši, lani so imeli 2,2 milijona evra prihodkov, izplačali pa so si 17 tisočakov in pol dobička. Na naša vprašanja med trgatvijo niso utegnili odgovoriti.
Karlovček
Po uradnih podatkih drugi finančno najuspešnejši vinarji prihajajo iz Dolenjske. Kmetija Karlovček je sadjarsko-vinogradniška kmetija iz Šentjerneja. Prvi zapisi o tej kmetiji segajo v leto 1800, ko so se ukvarjali predvsem s poljedelstvom in živinorejo, imeli pa so tudi manjši vinograd in sadovnjak. Kmetijo so pred približno 20 leti preusmerili predvsem v sadjarstvo in vinogradništvo. Danes delo, ki sta ga začela Andraž in Jožica Rumpret, nadaljujejo otroci Nejc, Žiga in Anja. Svojo prepoznavnost so gradili na dolenjskem posebnežu cvičku, z drugimi vini, kot so modra frankinja, rose in penine, so se začeli uveljavljati šele zadnja leta.
Lani so na kmetiji ustvarili 1,35 milijona evrov prihodkov, izplačali so si deset tisočakov dobička.
Dveri Pax
Na Poličkem Vrhu pri Jarenini je ponovno zaživela klet benediktinskih menihov, ki se je v njihovo last vrnila z denacionalizacijo. V vmesnem času je Dveri Pax postala ena najprepoznavnejših slovenskih kleti. Največ pridelujejo vin benedict, ki so trenutno v modi, sledijo pa šipon, sauvignon in renski rizling. Dobro polovico pridelka izvažajo, največ v Avstrijo, Veliko Britanijo, Nemčijo, Belgijo in na Nizozemsko.
Dveri Pax po ustvarjenih prihodkih še vedno zaseda tretje mesto med zasebnimi vinarji, saj so prodali za 1,34 milijona evrov vin, vendar so lani ustvarili tudi 1,3 milijona izgube. Letos jih je precej udarilo tudi zapiranje meja, saj so se zanašali na delovno silo iz Srbije.
Vinska klet Bajnof
Nekoč je veljalo, da Dolenjci več vina spijejo, kot prodajo, a zdi se, da je to ljudsko modrost čas že povozil. Marko Cvelbar, ki deluje pod tržno znamko Bajnof, je namreč že drugi Dolenjec, ki se strmo vzpenja po lestvici kleti z najvišjimi dohodki. Na goricah nad Krko, kjer že od leta 1620 v senci stoletnih lip stoji božjepotna cerkev Device Marije, pridelujejo posebneža cviček in ostala kakovostna vina: modro frankinjo, renski in laški rizling ter sauvignon. Nekaj jagod konča tudi kot ledeno vino in penina.
V Bajnofu so lani ustvarili 1,17 milijona evrov dohodkov, izplačali pa so si slabih 45 tisočakov dobička. Letos so glede prodaje beležili izpad v aprilu. »Ni veselic, ni množičnih prireditev, v restavracijah ni pravih zabav,« je povedal Cvelbar, ki mu je zaradi tega ostalo nekaj zalog, kar pa se je izkazalo za dobrodošlo, saj je »letošnja trgatev zelo žalostna. V kakovosti dobra, količinsko pa ne.«
Penine Istenič
Med že vzpostavljenimi Dolenjci so Isteničevi svetovno znani po svojih peninah. Bili so prvo zasebno podjetje na Slovenskem in v tedanji federativni državi Jugoslaviji prvi, ki so začeli pridelovati penino po klasični metodi, pozneje pa so to dejavnost razvili tudi v uspešno obliko vinskega turizma.
»Za zdaj smo 25 odstotkov pod lansko prodajo, največ smo padli v gostinstvu in pri korporativnih dogodkih ter izvozu. Dejstva so znana, ker so gostinci imeli zaprto, ne moremo v tako kratkem času nadomestiti izpada, prav tako v izvozu, korporativnih dogodkov pa je tudi bistveno manj,« je dejal Miha Istenič. »Letošnjo letino imamo kljub zelo posebnemu letniku za zelo dobro, saj razen s pozebo na nizkih legah drugih nevšečnosti nismo imeli,« je opisal pridelek.
Isteniči so lani ustvarili slab milijon evrov prihodkov, izplačali so 54 tisočakov dobička.
Verus
Verus so z združitvijo družinskih vinogradov in znanja ustanovili trije prijatelji in vinogradniki, Rajko Žličar, Danilo Šnajder in Božidar Grabovac. Pridelujejo zrela, harmonična vina z intenzivno cvetico in jasno izraženo sortnostjo, ki so pravi predstavniki štajerskega vinorodnega okoliša in letnika.
»V marcu in aprilu smo imeli 90-odstotni izpad prodaje, nato se je stanje normaliziralo,« je pojasnil Božidar Grabovac. Dodal je, da izvažajo v 25 držav, »povsod smo občutili zapiranje lokalov«. Zaradi koronasituacije so zaprosili za odlog plačila kreditov, drugače niso bili prisiljeni v kakšne drastične ukrepe. Konec avgusta jih je prizadela toča, zato imajo 25-odstotni izpad pridelka. Pozneje je bilo vreme lepo in suho, zato so v klet dobili kakovosten pridelek.
Lani so v Verusu ustvarili 525 tisočakov dohodka, izplačali so si slabih 25 tisočakov dobička.
Kobal
Butična vinarna Kobal prihajajo iz štajerskega podokoliša Haloze. Osredotočeni so na bela vina, med katerimi pridelujejo sauvignon blanc, sivi pinot, šipon, rumeni muškat, chardonnay, laški rizling, traminec in modro frankinjo ter nekaj zvrsti belih vin. S svojimi vini želijo prikazati pristnost rastišča in sortno izraznost, s polnostjo telesa in dolgim pookusom. »Vino se bo šele pokazalo, mislim, da bo kar dobra trgatev. Običajna štajerska, saj smo imeli čudovito jesen, kar se pozna na dozorevanju,« je letino ocenil Bojan Kobal.
Lani so ustvarili 457 tisočakov prihodka, izplačali so si slabih 50 tisočakov dobička. »Med 10 in 20 odstotki,« je Kobalova groba ocena letošnjega izpada prodaje. »Posledice se kažejo šele zdaj. Predvsem je trpelo gostinstvo v Sloveniji in EU, ni bilo tudi individualne prodaje.«
Movia
Posestvo Movia obstaja od leta 1700 in je s poroko v letu 1820 postalo last družine Kristančič. Posestvo obsega 22 hektarjev, od tega polovico na italijanski strani Brd (Collio). Movia ni samo oznaka vin in posestva, ki leži na mejnem območju Slovenije in Italije. Movia je način življenja v vsej njegovi veličastnosti, čistosti narave in iskrenosti avtorja. Movia je oznaka za nadčasovnost in vrhunske nadstandarde, ki jih ljubitelji dobrih vin lahko iščejo po vsem svetu leta in leta, pravijo zase.
Lani so ustvarili 341 tisočakov prihodkov in si izplačali slabih deset tisočakov dobička. Poklicali smo jih ravno med trgatvijo, zato smo v bežnem pogovoru izvedeli le, da prodaja spet raste, točnih podatkov niso imeli pri roki.
