Spletno oko, portal, namenjen anonimnim prijavam nezakonitih vsebin na spletu, je objavil letno poročilo delovanja, ob tem pa je potekala spletna konferenca o problematiki zlorab otrok na spletu. Med podatki v poročilu skrb vzbuja predvsem vnovično povečanje deleža najmlajših žrtev, kar zadeva spolne zlorabe, še vedno pa je velika večina teh ženskega spola.
Podaj prijavo – reši življenje
Na odraslih je, da mlade izobrazijo, da, tako kot v življenju sicer, tudi na spletu znajo reči ne raznim predlogom in prošnjam (ne)znancev.
Projekt Center za varnejši internet, katerega del je Spletno oko, izvajajo Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, Zavod Arnes, Zveza prijateljev mladine Slovenije in Zavod MISSS (Mladinsko informativno svetovalno središče Slovenije). Poleg Spletnega očesa projekt pomaga otrokom in mladostnikom s svetovalnim telefonom Tom in portalom Safe.si, ki ozavešča o varni rabi interneta in novih tehnologij. Portal Spletno oko omogoča vsakemu posamezniku, da poda prijavo in tako prispeva k varnosti na spletu. Usposobljeni sodelavec Spletnega očesa nato pregleda vsebino in oceni, ali pomeni kršitev Kazenskega zakonika in s tem kaznivo dejanje. V tem primeru prijavo posreduje naprej policiji. Če gre za kršitve na slovenskih strežnikih, jih nadalje obravnava slovenska policija. Posnetke spolnih zlorab otrok na tujih strežnikih Spletno oko prijavi v bazo ICCAM združenja prijavnih točk INHOPE in slovenski policiji, ta obvešča Interpol, vsebina pa se nato odstrani s spleta.
V letu 2019 so pri Spletnem očesu prejeli 521 prijav spletnih strani, ki naj bi prikazovale posnetke spolnih zlorab otrok, 305 primerov je bilo po njihovem mnenju nezakonitih. Povečanje števila prijav in domnevno nezakonitih primerov so zabeležili tudi pri prijavah sovražnega govora na internetu. Uporabniki spleta so lani prijavili 773 primerov domnevno nezakonitega sovražnega govora, kar je nekoliko več kot leto prej, 90 prijav so posredovali naprej zaradi suma kaznivega dejanja. Na policiji so po pregledu prijav podali 21 kazenskih ovadb.
Ranljivi na spletu
V praksi efektiven postopek seveda na pomeni, da se s tem težava reši. Kot je na posvetu poudaril Robert Tekavec, vodja Oddelka za mladoletniško kriminaliteto v Upravi kriminalistične policije na Generalni policijski upravi, so mladi zelo spretni pri ustvarjanju kopij ali posnetkov zaslona spornih vsebin, zato je že po nekaj minutah lahko storjena nepopravljiva škoda. Anton Toni Klančnik, specialist za zaščito otrok pri Europolu in častni govorec posveta, je poudaril, da medtem ko naši starši oziroma stari starši najbrž niso odraščali z internetom in morda še vedno ne poznajo s tem povezanih nevarnosti, mladi že od otroštva na svojih pametnih telefonih ali tablicah dostopajo tudi do neprimernih vsebin. Katja Vlasak, strokovna delavka na Centru za socialno delo Maribor, je poudarila, da je treba temu še toliko več pozornosti nameniti zdaj, v času koronakrize, ko mladi še toliko več časa preživijo na spletu. Kot je dejala, je otrok brez nadzora pri tem kot v otrok tujem velemestu, kjer ne razume niti jezika okolice. Ne nazadnje je tako tudi, ker – kot pravi Tekavec – bodo mlajši vedno iskali dele interneta, kjer ni starejših. Zato pri najstnikih recimo nima več toliko veljave facebook, namesto tega poteka komunikacija in deljenje vsebin vse bolj prek aplikacij, kot sta tiktok in snapchat.
Odgovornost odraslih
Večkrat se tako zgodi, da so celo mladostniki sami avtorji fotografij, ki se nato reproducirajo in končajo v napačnih rokah, v najhujših zabeleženih primerih pride tudi do fizičnih spolnih napadov. Zato pri Spletnem očesu ljudi pozivajo, naj prijavijo sporne vsebine in s tem pomagajo rešiti življenja mladih, ki jih ena sama negativna izkušnja lahko zaznamuje za vse življenje. Enako velja za sovražni govor, ki se je v preteklih letih normaliziral do te mere, da smo nanj prepogosto imuni. Tarča tega so večinoma priseljenci, primarno tisti muslimanske veroizpovedi. Ko brez odziva ostanejo sovražni zapisi politikov iz vlade in državnega zbora, je edino logično, da se strupeni jezik prenaša dalje, med ljudmi. Vse za ceno nekaj političnih točk. Prepogosto privid anonimnosti daje ljudem občutek, da ni nihče žrtev tistega, kar rečejo ali storijo, saj je žrtev zanje pač nevidna. In kar je glede vseh oblik zlorab pomembno poudariti ter kot je izpostavil Klančnik: »Žrtev ni nikoli kriva za zlorabo, temveč je krivda vedno na strani tistega, ki zlorabo izvaja.«
