A je Janša tudi opozoril, da je treba sredstva najprej še pridobiti, zato si bo vlada prizadevala za izboljšanje učinkovitosti črpanja, ki mu pretekle vlade niso namenjale dovolj pozornosti. Kot je poudaril, gre pri svežnju za obnovo za enega najpomembnejših dokumentov, kar jih je EU doslej sprejemala. Za Slovenijo je na voljo daleč največ evropskih investicijskih sredstev doslej, pri čemer so za porabo na voljo le tri leta časa. "Seveda pa gre le za možnost pridobitve, ki jo moramo znati izkoristiti," je opozoril.
Dosedanje stanje na področju črpanja evropskih sredstev po njegovih besedah "ni ravno cvetoče". Med razlogi je izpostavil sodno prakso, ki po njegovih besedah omogoča neutemeljeno zaviranje pomembnih naložb in s počasnim odločanjem dodatno upočasnjuje postopke, ter tudi sicer počasne administrativne postopke.
"Naša prva prioriteta je poleg priprave vseh formalnih podlag za črpanje evropskih sredstev tako odprava birokratskih ovir," je poudaril. Po njegovih besedah je ključno, da Slovenija prejeta sredstva investira pametno, pomembno pa je tudi, da to stori čim prej.
Stroški ne bodo neposredno bremenili proračunov
Dogovor o svežnju za obnovo Evrope po pandemiji covida-19, ki so ga voditelji članic EU dosegli sredi julija, vključuje prihodnji sedemletni proračun unije v vrednosti 1074 milijard evrov in sklad za okrevanje v vrednosti 750 milijard evrov. V tem je 390 milijard predvidenih za nepovratna sredstva, delež za posojila pa znaša 360 milijard. Slovenija lahko v prihodnjih sedmih letih iz celotnega svežnja računa na 10,5 milijarde evrov, od tega na 6,6 milijarde evrov nepovratnih sredstev.
Kot je izpostavil Janša, povsem nepovratnih sredstev sicer ni, saj jih bo na koncu nekdo vendarle moral prispevati. Zanje se bo zadolžila Evropska komisija iz primarnih virov - kateri so ti, še razpravljajo. Vendar pa stroški za nepovratna sredstva ne bodo neposredno bremenili proračunov, je dejal.
Čeprav so možnosti porabe sredstev vnaprej določene, so cilji Slovenije skladni s cilji Evropske komisije, zato premier ne pričakuje težav. Poudaril je, da bo nacionalni načrt za okrevanje in odpornost vključeval strukturne reforme. "Prioritete so digitalizacija, okoljevarstveni ukrepi, krepitev produktivnosti, izboljšanje trga dela ter izboljšanje izobraževalnega, zdravstvenega in socialnega sistema," je naštel. Usmeritve, ki jih upoštevajo pri oblikovanju načrta, so uravnoteženo in trajnostno okrevanje po epidemiji ter podpora strukturnim reformam in javnim naložbam, ki so ključne za večjo odpornost ter za zeleno in digitalno preobrazbo.
Drugače kot pred 10 leti
Kot je še poudaril premier, bi bila EU brez ustreznega ukrepanja danes v bistveno slabšem stanju. Skupnost se je odzvala drugače kot ob izbruhu finančne krize pred desetimi leti, je dodal.
Državni svetniki so mu večinoma pritrdili glede administrativnih ovir in dejstva, da si država sredstev še ni dejansko zagotovila. Največ kritik je šlo na račun administrativnih ovir. Kot je dejal Igor Antauer, je "absurdno, da se v nekaterih primerih 80 odstotkov časa porabi za poročanje o porabi sredstev, namesto da bi ga namenili izvajanju projektov".
