Slovenski evropski poslanci se strinjajo, Evropski parlament se s Slovenijo ukvarja zaradi njenega notranjepolitičnega dogajanja. Po oceni Romane Tomc (SDS) in Franca Bogoviča (SLS) so za to krivi slovenski poslanci z levega političnega pola, ki z lažmi zavajajo svoje evropske kolege, medtem ko Tanja Fajon (SD), Irena Joveva in Klemen Grošelj (oba LMŠ) nasprotno menijo, da pozornost Evrope vzbujajo poteze vlade Janeza Janše.
»Res neverjetno, kako daleč so se pripravljeni spustiti kolegi z leve strani, da bi očrnili vlado Janeza Janše, ki od svojega nastopa dalje vodi izjemno dobro in učinkovito politiko na vseh področjih. Slovenijo želijo umestiti med države, kjer je vladavina prava ogrožena. To bi lahko imelo v nadaljevanju katastrofalne posledice, saj bi lahko ostali brez evropskih sredstev,« je v zapisu, ki ga je objavila na družbenem omrežju Facebook, zapisala evropska poslanka iz vrst SDS Romana Tomc.
Kdo laže?
Obenem priznava, da ni jasno, s kakšni argumenti nastopajo slovenski evropski poslanci leve politične opcije, ki ji pripadajo Joveva in Grošelj ter Fajonova in Milan Brglez (SD). »Jasno je samo to, da gre za izmišljene in izkrivljene informacije, ki imajo samo en namen, to je prispevati svoj delež k rušenju vlade. Trdim, da je bila vladavina prava v Sloveniji resno ogrožena ravno v času, ko so imeli oblast tisti, ki danes v Bruslju razpečujejo lažne informacije,« pravi Tomčeva. Ob tem kot primer med drugim navaja zaprtje Janeza Janše pred parlamentarnimi volitvami leta 2018. »Vlada je na dobri poti, da končno postavi stvari na svoje mesto in da v Sloveniji namesto lažne vladavine prava dobimo resnično vladavino prava,« zagotavlja evropska poslanka SDS.
O njenem zapisu smo povprašali preostale slovenske poslance v Evropskem parlamentu. Zapis Tomčeve je podprl poslanec SLS Franc Bogovič, ki je bil sicer za evropskega poslanca izvoljen na skupni listi SDS in SLS. »Z oceno in navedbami kolegice Romane Tomc se popolnoma strinjam in jim pritrjujem. Nasprotniki obstoja slovenske desnosredinske vlade pri poskusih diskreditiranja le-te v tujini in pri institucijah EU enostavno nimajo sramu,« je prepričan.
Začasna vodja SD in evropska poslanka Tanja Fajon poudarja, da Tomčeva sama priznava, da ne ve, za kakšne argumente gre. »Poslanka torej priznava, da sploh ne ve, za kaj gre, mora pa seveda skladno s politiko svoje stranke brez dokazov in na suho blatiti poslance levega pola iz Slovenije ter tako preusmerjati pozornost od tega, da si želi nova vlada in predvsem največja stranka SDS po vzoru Viktorja Orbana politično podrediti vse ključne podsisteme države ter medije,« meni.
Dogajanje v Sloveniji po njenih besedah odmeva v tujih medijih in tudi v institucijah EU. Med države, kjer je vladavina prava ogrožena, Slovenije ne umeščajo poslanci levega političnega pola, temveč Romana Tomc in somišljeniki, je prepričana Fajonova.
Joveva in Grošelj pa trdita, da navedbe Tomčeve temeljijo na lažeh. »Začelo se je z lažjo o sestanku v Bruslju, ki ga seveda ni bilo. Gre torej za poskus notranjepolitične diskvalifikacije dela evropskih poslank in poslancev iz Slovenije, predvsem pa za iskanje grešnega kozla za položaj, v katerem se je znašla Slovenija v EU. A to je nekaj, kar gre pripisati dejanjem aktualne vlade,« sta zapisala v skupnem odgovoru. Izpostavljata, da se s temi »manevri in manipulacijami« iščejo izgovori že vnaprej. »Po eni strani zato, ker vladajoča koalicija očitno nima ustreznih in dovolj pripravljenih projektov za pridobivanje evropskih sredstev, po drugi strani pa zato, ker se je Slovenija zaradi dejanj vladne koalicije in izjav predsednika vlade Janeza Janše znašla pod drobnogledom članov parlamentarnega odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, ki imajo resne pomisleke o aktualnem stanju pravne države v Sloveniji,« sta še zapisala.
Milan Brglez (SD) in Ljudmila Novak (NSi) poudarjata, da ima vsak pravico do svojega mnenja. »Poslanka Romana Tomc je izrazila svoje poglede. Sam to spoštujem, četudi se z njenimi navedbami ne strinjam,« nam je odgovoril Brglez.
»Zagotovo pa rušenje ugleda Slovenije v tujini, tako z ene kot z druge strani, ni produktivno in lahko državi celo škoduje. Zavedati se je treba, da si ugled v tujini lahko država zelo hitro zapravi, težko pa ga je ponovno dvigniti in izboljšati,« opozarja Novakova. Ob tem je izrazila upanje, da bo Slovenija v svetu in Evropski uniji še naprej veljala za demokratično, napredno in varno državo.
Opozorila iz tujine
Tretja vlada Janeza Janše je na oblasti slabega pol leta, medtem pa je s svojimi odločitvami ali načrti že nekajkrat vzbudila pozornost evropskih institucij. Evropski komisar za gospodarstvo Paolo Gentiloni je premierja Janšo junija v pismu pozval k pojasnilom glede menjave generalnega direktorja statističnega urada. »Komisija je zavezana zagotavljanju popolnega spoštovanja načel nepristranskosti in strokovne neodvisnosti nacionalnih statističnih organov, kot to določa zakonodaja EU,« je kot razlog za poziv navedel Gentiloni.
Slovenija je prejela tudi skrb vzbujajoča opozorila mednarodnih instutucij zaradi napovedane spremembe medijske zakonodaje, ki so jo pripravili v SDS.
