Odkar je zasedel položaj direktorja Ukoma, Uroš Urbanija razburja pomemben del slovenske javnosti. Tako je prevzel odgovornost, da je njegov urad v začetku aprila v Bruselj poslal depešo, po kateri večina slovenskih medijev izvira iz nekdanjega komunističnega režima. Na osebnem twitter računu redno kritizira medije in kot vladni uslužbenec skrbi za to, da se komunikacijska sredstva vlade uporabljajo tudi za propagando stranke SDS in njenega predsednika Janeza Janše. Kot direktor Ukoma je zaustavil izplačila sredstev 15 nevladnim organizacijam na podlagi že podpisanih pogodb o sofinanciranju.
Ta vikend je šel Urbanija še dlje. Javnost je prosil za pomoč pri »razkrivanju« in »objavljanju« imen novinarjev ter medijev, ki ne pišejo po nareku Janševe vlade. Opozicija se je ostro odzvala na to, saj ocenjuje, da gre za manipulacijo in poskuse pregona novinarjev. Do ravnanja vodje Ukoma je kritičen tudi dr. Marko Milosavljević s FDV, saj naj bi šlo za logiko diktatur oziroma starih komunističnih režimov.
S soprogo kupila tri hiše
Kljub temu mu očitno ostaja dovolj časa za donosne zasebne posle v turizmu. Uroš Urbanija se je namreč leta 2014, ko je bil nazadnje na položajih, kamor mu je pomagala stranka SDS, začel ukvarjati s kupovanjem in oddajanjem luksuznih koč na Veliki planini.
Tistega leta je moral z bogato popotnico v obliki več deset tisoč evrov visoke odpravnine zapustiti položaj odgovornega urednika mlade televizije Planet TV.
Pred tem je prehodil pot od Slovenske tiskovne agencije, kjer je bil urednik notranje politične redakcije, do MMC, spletnega portala RTV Slovenija, kjer je bil odgovorni urednik. Takratne novinarje MMC je na podlagi ponarejene in prirejene korespondence, pridobljene z vdorom v zasebno e-pošto, kazensko ovadil in jih obtožil spletkarskega obračuna z njim. Leta 2015 je postal tudi prvi odgovorni urednik televizije Nova24TV, od koder naj bi odšel po sporu s sodelavci.
S turistično dejavnostjo se je spoznal v Rimu, kjer je za turistično društvo Trud, ki je v lasti katoliškega tednika Družina, vodil turistične oglede po večnem mestu. Leta 2014 pa je njegova življenjska sopotnica kupila prvo kočo na Veliki planini.
Njun nepremičninski portfelj se je skozi leta vztrajno povečeval, februarja 2014 je njegova partnerica kupila kočo Zlatico. Koliko je plačala zanjo, ni znano. Po nakupu je Urbanija kočo popolnoma prenovil in danes velja za eno najlepše opremljenih koč, v kateri je med drugim savna, na terasi pred kočo pa kraljuje džakuzi. Urbanija je nato julija 2016 kupil kočo Encijan. Po dostopnih podatkih je zanjo dal nekaj manj kot 60.000 evrov. Februarja 2018 pa je kupil še kočo Gorenjko, za katero je odštel okoli 80.000 evrov.
Trenutno se sicer na Veliki planini prodaja le ena koča. Za pred dvema letoma obnovljeno kočo, brez luksuznih dodatkov, lastnik zahteva 189.000 evrov.
Večino nakupov sta opravila z lastnimi sredstvi. Manjši del, 68.000 evrov, si je Urbanija izposodil od neznanega upnika, ki ni banka. Na nepremičninah, tudi na tisti, v kateri sta stalno prijavljena, pa ni nobenih hipotek.
Uroš Urbanija upravlja še najmanj dve drugi koči na Veliki planini. Ena od njiju, planinska koča Resa, je v lasti Joška Kneza, nekdanjega dolgoletnega direktorja Agencije RS za okolje, ki je poln petletni mandat dobil februarja 2013, v zadnjem mesecu druge Janševe vlade. Druga koča Pehta je v lasti Uroša Ulčarja. Na vprašanje, ali upravlja še kakšno nepremičnino v lasti države, občin in drugih oseb javnega prava, Urbanija ni odgovoril.
Visoki prihodki
Podjetje VPR1, prek katerega Urbanija upravlja koče na Veliki planini in v katerem ima dva zaposlena, je v lanskem letu ustvarilo 192.000 evrov prihodkov od prodaje in 12.236 evrov čistega dobička, v letu pred tem pa je imelo okoli 136.000 evrov prometa.
Visoki prihodki ne presenečajo, saj najem ene od koč stane od 130 do 200 evrov na noč, v določenih terminih pa tudi več. Tako kot pri drugih ponudnikih turističnih nastanitev je tudi pri Urbaniji mogoče unovčiti turistične bone. Po javno dostopnih podatkih je bil do zdaj unovčen že 101 bon v skupni vrednosti nekaj več kot 13.000 evrov. Urbanija se trži tudi prek sindikatov in medijev z desnega političnega pola.
Kdor želi rezervirati eno od koč, ki jih upravlja Urbanija, bo na spletni strani našel prav njegovo osebno mobilno številko. Glede na natrpan urnik, ki bi ga Urbanija moral imeti kot direktor Ukoma, je vprašanje, kdaj najde čas za opravljanje zahtevne dodatne dejavnosti in sprejemanje gostov. Torej, ali trži in upravlja koče tudi med službenim časom.
Je Urbanija o svojih poslih obvestil šefa?
Urbanija že od konca marca vodi Ukom. Takrat ga je Janševa vlada po hitrem in nepojasnjenem odhodu Mira Petka imenovala za vršilca dolžnosti direktorja, ravno v teh dneh pa se poteguje za petletni mandat na čelu te vladne službe. Po hierarhiji njegov položaj spada v sam uradniški vrh. Ne le funkcionarje, tudi visoke državne uradnike pa zakon o javnih uslužbencih omejuje pri opravljanju drugih dejavnostih in konkretno opredeljuje, kaj je konflikt interesov.
Zakon tako izrecno prepoveduje ukvarjanje s pridobitno dejavnostjo za uradnike na položajih generalnega direktorja, generalnega sekretarja, predstojnika organa v sestavi, predstojnika vladne službe, načelnika upravne enote in direktorja občinske uprave oziroma tajnika občine. Uroš Urbanija vodi vladno službo.
Odgovora na vprašanje, ali je z njegovim dobičkonosnim poslom in lastništvom turističnega podjetja seznanjen njegov šef Janez Janša, ki mu je neposredno nadrejen, nismo prejeli. Brez odgovora je ostalo tudi vprašanje, ali se je Urbanija pri vodenju Ukoma izločil iz komuniciranja odločitev vlade o ukrepih na področju turizma, med drugim o turističnih bonih, od katerih ima korist njegovo podjetje.
Urbanija ne sme opravljati pridobitvene dejavnosti
Na pojasnila smo se obrnili na Komisijo za preprečevanje korupcije RS (KPK), kjer pa so za Novice Svet24 poudarili, da Urbanija kot vršilec dolžnosti vladne službe – urada za komuniciranje – ne spada med funkcionarje, temveč med uradnike na položaju.
Po definiciji zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) med te spadajo generalni direktorji, generalni sekretarji ministrstev, predstojniki organov v sestavi ministrstev, predstojniki vladnih služb, načelniki upravnih enot, direktorji oziroma tajniki občinskih uprav. »Po ZIntPK, za katerega je komisija pristojna, nezdružljivost opravljanja funkcije velja le za funkcionarje, ne pa tudi za ostale, na primer uradnike na položaju. G. Urbanija komisije tako ni dolžan obveščati o svoji morebitni dodatni dejavnosti,« so sporočili iz komisije za preprečevanje korupcije.
Za uradnike na položaju in vse ostale javne uslužbence tako veljajo določbe zakona o javnih uslužbencih. Uradniki na omenjenih položajih pa razen nekaterih izjem (znanstvena, raziskovalna, pedagoška, umetniška in publicistična dejavnost) ne smejo opravljati pridobitnih dejavnosti, poudarjajo na komisiji. »Vendar pa komisija ni pristojna za zakon o javnih uslužbencih, pač pa ta sodi v delovno področje ministrstva za javno upravo,« so še dodali.
