Vsak nov sončen dan pokaže, da so se odločili prav, da so ga postavili. Vse skupaj s Termami Suhadol se je začelo tako, da so videli na Pohorju bazen domače izdelave, potem pa sta se Janez Škrbec in Simon Medle iz Dolenjega Suhadola doma pogovarjala, češ, zakaj ne bi še mi naredili bazena. In je padla odločitev. Simon je prispeval bale sena, Janez je dal na uporabo travnik pod vasjo. Sledila je zbiralna akcija, v kateri so vaščani vseh generacij prispevali denar. Tako so lahko kupili folijo, brez katere seveda ne bi stala sredi poletja voda na Škrbčevem travniku, posebno še zato, ker je ta del sveta med Gabrjem in Tolstim vrhom kraški.
Kot sta povedala Janez in Simon, so uporabili dvaintrideset 700-kilogramskih bal, ki so jih pokonci zložili v krog. Čez in po travniku so razgrnili folijo v velikosti 50 krat 18 metrov. »Ko je zgodba že toliko zaživela, smo kupili še črpalko za čistilno napravo,« je povedal Simon. Črpalko in celotno čistilno napravo je mojstrsko vgradil Marko Šašek. Ta čistilni sistem učinkovito prečisti dvesto kubikov vode, v suhadolskem bazenu je vode sto kubikov, tako da postrojenje za čiščenje vsekakor zadošča za sedanje potrebe tukajšnjih toplic. Celotna ureditev bazena je stala okrog 2000 evrov. »Vsak dan merimo kakovost vode in po potrebi dodajamo predpisana sredstva. Vsak dan do devete ure zjutraj mora biti voda v bazenu ustrezna, drugače toplice ne obratujejo,« je povedal Janez. Kmalu zjutraj opravijo meritve; če je potrebno, vodi kaj dodajo, počakajo dve uri, in ko je voda nared, dovolijo vstop kopalcem, sta povedala Simon in Janez. Kot sta poudarila, pri bazenu upoštevajo ukrepe, kot je medosebna razdalja, in druga priporočila Nacionalnega inštituta za javno zdravje, s katerim so bili v stiku ob postavljanju bazena.
Sončni dnevi, ko temperatura zraka presega 30 stopinj Celzija, vabijo h kopanju. In tako ljudje pridejo k bazenu v Suhadolu, od koder je vabljiv pogled na Gorjance. Na tako poletno povabilo se odzivajo mladi in starejši, predvsem pa so kopalci otroci iz okolice vasi. Tako je na bazenu živahno ves teden, tudi ob koncih tednov. Vstop na kopališče je brezplačen, obiskovalci sicer lahko oddajo prostovoljne prispevke, in če teh je kaj, gredo za vzdrževanje vode. Pri bazenu deluje tudi kuhinja. Vili Čečelič, Simon Žagar in sodelavci poskrbijo, da kuhinja upraviči svoje ime. V to spada tudi, da se zna v enem popoldnevu obrniti v prid tudi kakšnih dvajset litrov mase za palačinke. Vodo za bazen so pripeljali iz dveh vaških vodnjakov. Kot sta povedala Janez in Simon, so pri črpanju te vode pomagali gasilci PGD Brusnice s svojo opremo. Ker pa voda, čeprav je kristalno čista, v bazenu v vročih poletnih dneh ni dovolj, so načrtovalci bazena pomislili tudi na gašenje žeje obiskovalcev. In tako se je v delovanje toplic vključilo tudi Društvo vinogradnikov Janez Trdina Brusnice - Gabrje, ki je posodilo premični hram. »Zelo smo veseli pomoči lokalnih podjetnikov in se vsem zahvaljujemo za podporo, s katero smo v zelo kratkem času postavili bazen,« je rekel Janez.
