Pisali smo že o tem, da je nemško ministrstvo za gospodarstvo in energetiko na svoji facebook strani zapisalo, da je Slovenija postala neto vplačnica v EU-proračun, medtem ko je predsednik vlade Janez Janša ob vrnitvi s pogajanj v Bruslju v javnost poslal sporočilo, da je izpolnjen eden glavnih pogajalskih ciljev, ki si jih je zadal, in je Slovenija ostala neto prejemnica sredstev iz EU-proračuna. Ko so se trditve nemškega ministrstva razširile po družbenih omrežjih, jih predsednik vlade ni zanikal. Tudi ko je evropski poslanec Klemen Grošelj delil naš članek, v katerem se sprašujemo, če je predsednik vlade s svojimi trditvami zavajal slovensko javnost, se je predsednik vlade prek twitterja odzval zgolj z diskreditacijo gospoda Grošlja, jasnega odgovora na to, kakšen je status naše države v naslednjem finančnem obdobju 2021–2027, pa še vedno ni podal. Zato smo na ministrstvo za finance naslovili jasno vprašanje in prejeli odgovor, da na podlagi izračunov Slovenije, narejenih v okviru pogajanj, »pričakujemo, da bo Slovenija iz večletnega finančnega okvirja 2021–2027, tudi brez sredstev instrumenta za okrevanje, ostala neto prejemnica sredstev iz proračuna EU«. Z ministrstva za finance so poslali še pojasnilo, da se v okviru pogajanj o večletnem finančnem okvirju (VFO) uporablja teoretičen izračun prilivov in odlivov, dejanska realizacija pa bo znana naknadno. Dodali so še, da jim ni znano, od kod je nemško ministrstvo črpalo podatke glede neto pozicije Slovenije. »Za točne podatke bi se bilo treba obrniti na Evropsko komisijo, ki je za proračun EU pristojna,« so zapisali.
Tudi komisija ne ve
Na Evropski komisiji so nam povedali, da so oni pripravili le predlog proračuna, o tem, koliko sredstev prejme katera država, pa so se pogajali predsedniki vlad v Bruslju. Izračuni posameznih proračunskih postavk tako še potekajo in tudi evropska komisija nima natančnega podatka o tem, kakšna so pričakovanja glede položaja Slovenije v naslednjem obdobju. Smo pa med tem, ko smo poizvedovali po Evropski komisiji, slišali tudi neuradno pripombo, da bi v tem trenutku to zagotovo morali bolje vedeti na ministrstvu za finance kot na Evropski komisiji.
Važno je, kaj bomo z denarjem storili
O tem, zakaj je tako pomembno, ali je Slovenja neto finančna prejemnica ali finančna vplačnica, smo govorili tudi z nekdanjim finančnim ministrom Mitjo Gasparijem, ki je povedal, da se v tem trenutku v resnici ne da napovedati, kakšen bo status Slovenije v prihodnjih letih, saj je marsikaj odvisno tudi od tega, kaj se bo v naslednjih mesecih dogajalo z BDP, poleg tega se status lahko vidi šele po realizaciji. Tako so zdaj dostopni podatki šele za leto 2018, ki kažejo, da smo še vedno neto prejemniki. Ob tem je izrazil mnenje, da je v tem trenutku bolj ali manj vseeno, ali bomo dobili ali vplačali nekaj milijonov evrov, večja težava Slovenije je po njegovem mnenju, da nimamo pripravljenih velikih projektov, prek katerih bi lahko črpali sredstva. »Bojim se, da bomo spet dobili kup projektov, ki bodo dobri za župane, za občine in državo pa ne toliko.« Ob tem je ocenil tudi sredstva, ki jih je Sloveniji izpogajala vladna delegacija pod vodstvom Janeza Janše. Kot pravi, bi bilo treba zneske primerjati z drugimi državami glede na število prebivalcev, da pa, kot kaže, ne gre za neki izstopajoči pogajalski dosežek, in dodal: »Ko je plima, vsi čolni plavajo.«
Zakaj je pomembno
Glede na odgovor ministrstva za finance je torej jasno, da je natančno določiti, ali imamo status neto prejemnikov ali vplačnikov v proračun, trenutno nemogoče. Zakaj se je torej predsedniku vlade to zdelo vredno poudarjati? Dejstvo je, da je bila ohranitev statusa neto prejemnikov eden izmed glavnih pogajalskih ciljev, in če se želiš prikazati kot dober pogajalec, je dobro, če zadane cilje uresničiš ali pa vsaj rečeš, da si jih. Dejstvo je, da pravno formalno EU statusa vplačnikov in prejemnikov niti ne pozna in da uradno en ali drug položaj ne prinaša razlik. A kljub temu ni nepomembno, na kateri strani blagajne se nahajaš. Status neto vplačnika je namreč pokazatelj razvitosti države na eni strani, na drugi strani, morda še bolj pomembno, pa temelj za pogajalska izhodišča, ki si jih država zastavi. Če bi mi že pred prihodom na vrh v Bruselj stali na položaju, da smo neto vplačniki, bi težko enačili svoje interese z Madžarsko in Poljsko, dvema največjima neto prejemnicama.