Med njimi je največ mešancev, več kot 98.000 oziroma dobrih 41 odstotkov, prvo mesto med pasemskimi psi že dolga leta ohranjajo nemški ovčarji oziroma njim podobni psi, ki jih je 6,6 odstotka, s tremi odstotki pa sledijo labradorci. Med priljubljenimi večjimi pasmami velja omeniti še zlatega prinašalca, bernskega planšarskega psa in borderskega ovčarja, potem pa že pridejo na vrsto družni ali pritlikavi psi, kot so maltežani, šicuji, jorkširski terierji, pekinčani in čivave.
Vsaka tretja družina s psom
Število registriranih psov v Sloveniji zadnja leta narašča. Poglejmo si nekaj številk: konec leta 2014 jih je bilo 217.142, dve leti pozneje 225.580, v začetku letošnjega julija pa, kot že rečeno, 237.593. Glede na to, da je v Sloveniji po podatkih iz leta 2018 skoraj 578.000 družin, to pomeni, da ima štirinožnega kosmatinca več kot 40 odstotkov družin oziroma več kot vsaka tretja družina. Kot so povedali na UVHVVR, evidence pasemskih psov ne vodijo, saj je v registru zapisan le podatek, kateri pasmi je pes podoben, in to po oceni njegovega lastnika. »Pri tem veterinarji, ki vpisujejo podatke v CRPsi, ne preverjajo rodovnika. Številka rodovnika se v CRPsi lahko vnese na zahtevo lastnika, vendar ni obvezen podatek.«
Milijonska kupnina za tibetanskega mastifa
Po pregledu ponudb vzrediteljev in njihovih spletnih oglasov lahko sklepamo, da se cene rodovniških psov v povprečju gibljejo med 400 in 1000 evri, kar za slovenske razmere seveda ni malo, je pa res, da se te cene v zadnjih nekaj letih niso bistveno spremenile. »V tujini je dobrega psa mogoče prodati za prav vrtoglave vsote. Za vrhunskega nemškega ovčarja ali rotvajlerja denimo lahko lastnik iztrži tudi po več 100.000 evrov. Takih kupcev v Sloveniji sicer ni, je pa kakšen vzreditelj že lepo zaslužil s svojim psom, ki ga je prodal v svet,« pripoveduje Štefan Šinko, predsednik Kinološke zveze Slovenije (KZS). Ob tem se lahko spomnimo tudi precej ekscentričnega primera iz leta 2014, ko so tibetanskega mastifa, ki je odrasel na posebnem jedilniku, prodali za neverjetnih 1,9 milijona dolarjev. Žlahtni rdečerjavi mladiček je jedel le najboljšo govedino, perutnino, školjke in druge sveže morske specialitete, astronomsko ceno pa so rejci upravičili z vrhunskim rodovnikom in dobrimi možnostmi za nadaljnjo vzrejo.
Nasprotniki pasemske vzreje
»Trenutno so cene dobrih psov najvišje v Aziji. Tam se je kinologija začela razvijati dokaj pozno, zdaj pa doživlja pravi razcvet. V Sloveniji imamo veliko vrhunskih vzrediteljev različnih pasem, vzreja pasemskih psov pa kljub vse pogostejšim težavam z raznimi društvi in iniciativami za zaščito živali, ki nasprotujejo pasemski vzreji, ni pretirano upadla. Upam, da nam bo nekako uspelo vzpostaviti korekten in strpen odnos znotraj 'pasje scene', kjer je za ljubitelje vseh vrst psov dovolj prostora,« dodaja Šinko, ki ga je presenetilo, da prodaja psov v času epidemije ni niti malo zastala, še več, zanimanje za nakup se je v tem času celo povečalo.
Nakup le začetek stroškov
Če povzamemo, imamo samo z nakupom rodovniškega mladička zagotovilo, da bo zrasel v psa, ki tako značajsko kot po videzu ustreza pasmi, ki nam je všeč. Ni torej izdelava rodovnika, ki stane zgolj nekaj evrov, tista razlika med rodovniškim in nerodovniškim mladičem, zaradi katere je prvi precej dražji od drugega, ampak gre za dokaz o izvoru čistokrvnosti pasme. Če nam videz bodočega štirinožnega člana družine ni tako zelo pomemben, je pa seveda smiselno kupiti kužka brez rodovnika, posvojiti mešančka ali pa osrečiti zapuščeno živalco iz azila. A zmotno je misliti, da je nakup psa glavni finančni vložek, kajti treba je vedeti, da bomo v času življenja našega kosmatinca kar lepe denarce odšteli tudi za prehrano, nego, opremo in veterinarske storitve. Zato je pred nakupom psa pametno dobro premisliti, ali si ga lahko privoščimo.
