Informacijski pooblaščenec namreč opravlja nadzor nad vpogledom v osebne podatke 45 politikov, vključno s poslancem Jožefom Horvatom (NSi). Nadzor še ni zaključen, a doslej se je pokazalo, da je bilo velika večina do sedaj preverjenih obdelav osebnih podatkov zakonitih, so danes sporočili.
Nezakonito obdelavo so do sedaj ugotovili pri enem policistu. Kot so danes sporočili s policije, so ugotovili, da je uslužbenec policije 16. junija 2019 neupravičeno obdeloval podatke ene osebe. Iz dosedanjih ugotovitev sicer izhaja sum nezakonite obdelave še treh policistov, a postopek v primeru teh še ni zaključen.
Sistem omogoča popolno sledljivost
Policija je po v javnosti izpostavljenih navedbah, da naj bi uslužbenci policije neupravičeno obdelovali podatke določenih poslancev, takoj začela notranjevarnostni postopek. Kot je danes pojasnil Pečjak, preverjajo vpoglede, ki so jih izvedli uslužbenci policije od 1. januarja 2019 do 18. februarja 2020. Gre za zelo obsežni pregled z več kot 5000 zapisi obdelave osebnih podatkov. "Računamo, da bomo konec meseca s tem zaključili in ko bo postopek končan, bomo javnost obvestili o vseh ugotovitvah," je napovedal Pečjak.
Ker gre za večje število oseb in za daljše obdobje, so zaradi nekaterih očitkov v javnosti prednostno preverili vse obdelave, ki so jih opravili uslužbenci uprave kriminalistične policije, Nacionalnega preiskovalnega urada in uprave uniformirane policije, vse enote iz Generalne policijske uprave. "Ugotovili smo, da so uslužbenci podatke obdelovali zakonito in zaradi opravljanja nalog policije," je pojasnil Pečjak.
Zatrdil je, da sistem omogoča popolno sledljivost. V postopku notranjega nadzora opravijo tako razgovor s policistom kot tudi pregledajo vso dokumentacijo. "Točno se vidi, kaj je kdo gledal in zakaj," je dejal. "Res, da traja veliko časa. Hočemo biti dosledni in natančni, hočemo priti resnici do dna," je poudaril.
Kot so še pojasnili na policiji, seznami, ki so jih posamezniki pridobili od ministrstva za notranje zadeve, "ne prikazujejo dejanskih obdelav, ki so jih izvedli policisti, ampak podatek o posredovanih podatkih, ki ne pomenijo nujno obdelave podatkov konkretne osebe".
Pečjak je še poudaril, da vsakemu, ki se na policijo obrne po dodatna pojasnila, ta tudi posredujejo v okviru zakonskih pristojnosti. V policiji je namreč vzpostavljen avtomatski sistem beleženja vseh dostopov in obdelav podatkov tako iz policijskih evidenc in tudi ostalih evidenc drugih organov, do katerih dostopajo pri opravljanju policijskih nalog.
Pri pri tem gre lahko na primer za preverjanju po imenu in priimku. "Če policist sam natipka ime, je sistem vzpostavljen tako, da vedno vpraša, zakaj se določeni podatki iščejo. Kot policist moram vnesti številko zadeve, ki jo obravnavam, oziroma podlago, zaradi česa je ta vpogled pravilen," je še pojasnil Pečjak.
