Novice Svet24

Razpis za novega direktorja NPU je bil objavljen 9. junija, odprt pa je bil do 17. junija. Uradno sicer ni znano, kdo so trije kandidati, ki so se prijavili na razpis, a sta za časnik Dnevnik svojo kandidaturo potrdila nekdanji direktor uprave kriminalistične policije Boštjan Lindav in celjski sodnik Edvard Ermenc.

Po neuradnih informacijah naj bi bil tretji prijavljeni trenutni vršilec dolžnosti direktorja NPU Igor Lamberger. Posebna natečajna komisija uradniškega sveta bo razgovore s kandidati opravila prihodnji teden.

Janša na srečanju preveril kompatibilnost?

Facebook/Deloitte

V oči bodejo neuradne informacije komercialne televizije Pop TV, da je ekonomistka Petra Grah Lazar, ki je danes zaposlena v Deloitte svetovanju, glavna kandidatka SDS za vodenje NPU, čeprav se na razpis sploh ni prijavila. Po informacijah televizije se je že srečala z vršilcem dolžnosti generalnega direktorja policije Andrejem Juričem, po nekaterih informacijah naj bi se že v začetku julija tudi osebno sestala s predsednikom vlade Janezom Janšo.

Premier je v začetku tedna v odgovoru na poslansko vprašanje, povezano z NPU, ugotavljal, da je »to organ, ki je zunaj sistema. Najprej ga je treba depolitizirati, tako da ne bodo sami sebi določali nalog.« Očitno si Janša domnevno depolitizacijo predstavlja tako, da bi moral on sam prek notranjega ministra in šefa policije odločati o tem, koga bo NPU preiskoval.

Ker je rok prijave na razpis za vodenje NPU že potekel, naj bi prišlo do ponovitve razpisa z ugotovitvijo, da nihče izmed prijavljenih kandidatov ni primeren, medtem pa naj bi Grah Lazarjevo imenovali za vršilko dolžnosti direktorja NPU. 

Slednja je sicer od decembra 2010 do začetka leta 2014 delala kot preiskovalka na NPU, takrat pa naj bi ponjo v službo prihajal Rok Snežič, ki je v tesnih stikih z Janšo. Snežiča naj bi zaradi domnevnih kaznivih dejanj, med drugim davčne utaje, preiskoval NPU. V zaporu na Dobu si je celo nekaj časa delil celico z Janšo. »Sem dober prijatelj in svetovalec slovenskega predsednika vlade Janeza Janše. On je 'biznismen',« je letos spomladi razkril v pogovoru za banjaluški spletni portal Capital.ba.

Sumljivi posli na DUTB

Po odhodu z Nacionalnega preiskovalnega urada se je Grah Lazarjeva zaposlila na državni Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB) oziroma slabi banki, kjer je bila zadolžena za korporativno varnost. »Še posebej sporna bi lahko bila njena vloga na DUTB. Njen mož Andrej Lazar, direktor upravljanja nepremičnin na DUTB, je bil namreč močno vpleten v milijon evrov težko afero KLI Logatec, čeprav pogodbe dejansko ni podpisal sam. In na presenečenje mnogih ne Grah Lazarjeva ne notranja revizija pri tem poslu nista odkrili prav nobenih nepravilnosti. Jih je pa kar veliko odkrila zunanja forenzika Ernst & Young. Še več, s primerom se že nekaj časa ukvarjajo tudi kriminalisti NPU,« poroča komercialna televizija.

Na policijo smo poslali vprašanje, v kakšni fazi je trenutno omenjena preiskava. »V zvezi z omenjeno preiskavo je NPU aprila letos na specializirano državno tožilstvo podal kazensko ovadbo zoper dve fizični osebi zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po 240. členu Kazenskega zakonika,« so nam sporočili.

Za zaščito žvižgačev

Informacija, da je Grah Lazarjeva po oceni SDS najbolj primerna za vodenje policije, vsaj malce preseneča, saj se je v preteklosti očitno zavzemala za zaščito žvižgačev. »Za preprečevanje in odkrivanje korupcije ter drugih nepravilnosti je potreben celovit pristop k pravočasnemu zaznavanju, obvladovanju tveganj in ukrepanju … V raziskavi Special Eurobarometer o korupciji pa je 81 odstotkov vprašanih odgovorilo, da niso prijavili korupcije, ki so jo doživeli ali ji bili priča. Skrb vzbujajoče je, da tako velik delež vprašanih ni prijavil zaznane korupcije,« je oktobra lani zapisala kot menedžerka v oddelku finančnega svetovanja Deloitte Slovenija. »Razlog lahko najdemo med drugim v neustrezni zaščiti prijaviteljev oziroma žvižgačev in povračilnih ukrepih, ki so jih deležni, kot se je zgodilo tudi v svetovno odmevnem primeru Edwarda Snowdna in Juliana Assangea ... Organizacije se še vedno ne zavedajo, da jim dobroverni žvižgači zgolj koristijo in ne škodijo, saj razkrivajo neetična in nezakonita ravnanja, ki organizacijam omogočajo obvladovanje tveganj in ustrezno ukrepanje, še preden se pojavijo negativne posledice,« je opozorila.
Ob tem velja spomniti, da je bil žvižgač Ivan Gale po razkritju domnevnih nepravilnosti pri nabavi zaščitne opreme v času epidemije novega koronavirusa v Sloveniji s strani SDS in njenih medijev deležen hudih diskreditacij in tudi napadov na osebni ravni.