Na kmetiji Zupančič ob izviru Jelševniščice pri Črnomlju, ki je znan kot eno od treh do zdaj odkritih belokranjskih nahajališč črne človeške ribice, so danes predstavili novonastali infocenter. Pripravili so tudi strokovno srečanje, na katerem so opozorili, da je črna človeška ribica med najbolj ogroženimi vretenčarji na planetu.
Biolog novomeške enote Zavoda RS za varstvo narave Andrej Hudoklin je ocenil, da sta v Beli krajini zaradi onesnaženosti podzemnih voda ogroženi tako bela kot krajevno posebna črna človeška ribica, ki na tem kraškem območju sobivata.
Nanju sicer vpliva vsaka na "površju storjena človeška neumnost", predvsem okoliško intenzivno življenje, neurejena kanalizacija v bližnjih zaselkih in počitniških hišah, pretirano gnojenje okoliških njiv in kemijsko zatiranje škodljivcev ter bolezni. Vse skupaj pa se v podzemni vodi kaže s povečano vsebnostjo nitratov, ki tej območni živalski posebnosti najbolj škodujejo. Belokranjska črna človeška ribica je zato in zaradi majhne številnosti njenih primerkov med najbolj ogroženimi vretenčarji v svetovnem merilu, njena največja nevarnost pa je človek, je še opozoril Hudoklin.
Problema se zavedajo
V Beli krajini so sicer že večkrat opozorili, da je črna človeška ribica - predvsem zaradi onesnaževanja tamkajšnjih podzemnih voda in nasičenosti njenega življenjskega okolja z nitrati in fosfati - močno ogrožena.
Tega se zavedajo tudi na črnomaljski občini, je nedavno medijem povedal tamkajšnji župan Andrej Kavšek. Kot je dejal, bi k rešitvi tega problema bistveno prispevala ureditev okoliške kanalizacije. Gre sicer za velik in zahteven projekt, pri čemer pa občina, ki ga sama ne bi zmogla, računa na državno denarno podporo, je še pristavil.
Črnomaljci so sicer želeli s to težavo podrobneje seznaniti ministra za okolje in prostor Andreja Vizjaka, ki je bil napovedan med gosti današnje predstavitve, a je svojo udeležbo v torek odpovedal.
Človeške ribice ne damo, bioplinarne nečemo
Ob njegovem obisku je tudi novonastala črnomaljska civilna iniciativa Človeške ribice ne damo, bioplinarne nečemo napovedala protest in izročitev peticije s podpisi Črnomaljcev, ki jih moti smrad iz bioplinarne in s prašičje farme na bližnjih Lokvah.
Predsednik okoljskega Društva Proteus in koordinator te iniciative Niko Šuštarič je pojasnil, da so ministru želeli predstaviti aktualne okoljske probleme Bele krajine, predvsem nujno zavarovanje habitata črne človeške ribice in problem smradu iz smeri bioplinarne ter prašičje farme na Lokvah pri Črnomlju.
Opozoriti so ga želeli tudi na "od države pozabljen primer" zastrupitve Krupe s PCB, katerega posledice so v okolju še prisotne, in da se belokranjski "okoljski problemi rešujejo prepočasi oz. neuspešno".
Ob odpovedi Vizjakovega obiska je nato Šuštarič sporočil, da je minister predstavnike omenjene iniciative povabil na osebni sprejem v Ljubljano. Tega se bodo "seveda udeležili skupaj s predstavniki sveta za varovanje okolja pri SAZU, ki podpira skupna prizadevanje za zavarovanje habitata človeške ribice v Beli krajini", je še zapisal Šuštarič.
Odkrili so jo leta 1986
Črni močeril ali črna človeška ribica je jamska dvoživka in podvrsta bele človeške ribice, ki živi v podzemnih vodah Bele krajine. Pri preučevanju izvira Dobličice v Beli krajini so jo leta 1986 našli člani Inštituta za raziskovanje krasa. Po do zdaj znanih podatkih živi le v jamskih vodah ožje okolice Črnomlja - odkrili so jo na izviru Jelševniščice, Dobličice in v Kanižarskem potoku, za razliko od belega pa ima črni močeril predvsem temno obarvano kožo in dokaj normalno razvite oči.
