Japonskega komarja naj bi po navedbah časnika El Pais krasila sposobnost, da se razmeroma hitro prilagodi hladnemu vremenu in se razmnožuje v »najrazličnejših vodnih habitatih, kot so luže, zavržene pnevmatike, embalaže mleka ali vedra,« kar mu omogoča hitro širjenje. Tigrastega komarja na Iberskem polotoku že poznajo, tega so leta 2004 najprej odkrili v provinci Barcelona, nato se je hitro širil vzdolž sredozemske obale. Manjši severni regiji Asturja in Kantabrija pa sta od leta 2018 dom za še eno invazivno vrsto. Gre za japonskega komarja (Aedes japonicus), ki mu sicer bolj kot urbana območja godijo polja z živino, a ima še večji »potencial za širjenje« kot tigrasti komar, poroča španski časnik. »Aedes japonicus nas je presenetil, nismo ga pričakovali,« je dejal Javier Lucientes z Univerze v Zaragozi.
Lucientes je pojasnil še, da je že prepozno, da bi ga izkoreninili, v naslednjih letih pa da se bo najverjetneje razširil »kot oljni madež,« saj se na hladnejšo klimo prilagaja precej bolje kot tigrasti komar. Od slednjega ga loči tudi način širjenja. Medtem ko se tigrasti komar širi vzdolž glavnih cest, po katerih potuje znotraj avtomobilov, se japonski komar širi z »manjšimi skoki,« pa je pojasnil raziskovalec Frederic Bartumeus s španskega nacionalnega raziskovalnega centra CSIC. Japonskega komarja so po navedbah časnika na začetku tega stoletja najprej opazili v osrednji Evropi, znanstveniki pa so bili osupli na hitrostjo, s katero se širi, pri čemer je eden od ključnih dejavnikov tudi ta, da jajčec ne izleže zgolj v vodo, temveč tudi na suhe površine, v katerih se lahko pozneje nabere voda. Prišel je sicer z vzhodne Azije, po svetu pa se je po mednarodnih trgovskih poteh, zlasti v pnevmatikah, začel širiti v devetdesetih letih prejšnjega stoletja.
Pot je že našel tudi v Slovenijo
Po navedbah Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) o japonskem komarju poročajo iz Avstrije, Belgije, Francije, Nemčije, Nizozemske, Švice in Slovenije, med drugim pa so ga zaznali tudi v Rusiji, ZDA, Kanadi in Novi Zelandiji. V Sloveniji smo ga prvič odkrili leta 2011 v okolici Maribora, od tam pa se je v nekaj letih razširil po večjem delu države. Populacija komarja se je od severovzhoda države širila proti jugovzhodu, so slovenski raziskovalci ugotovili v študiji njegove prisotnosti v Sloveniji (Presence and Potential Distribution of Aedes Albopictus and Aedes Japonicus Japonicus in Slovenia), ki je bila leta 2017 objavljena v znanstveni reviji Journal of Medical Entomology.
Japonski komar z vidika tveganja za prenos bolezni sicer ni tako zlovešč kot njegov sorodnik Komar ščitar (Aedes aegypti), znan prenašalec mrzlice dengue, ki pa ga v Sloveniji »še« ni. Čeprav je pri japonskemu komarju tveganje za prenos te bolezni »zelo majhno,« pa mrzlico dengue in predvsem čikungunjo, še eno nevarno virusno bolezen tropskega pasu, vendarle lahko prenaša. Je pa Aedes japonicus pomemben prenašalec virusa zahodnega Nila.
