Po podatkih, ki so nam jih posredovali z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), je namreč v prvih petih mesecih lanskega leta v Sloveniji za klopnim meningitisom, kakor bolezni skrajšano rečemo, zbolelo 16 ljudi, letos pa osem. Povsem drugačna pa je slika pri lymski boreliozi, kjer je število okuženih v primerjavi z istim obdobjem lani naraslo skoraj za polovico. Kot je razvidno iz priložene tabele, je lani od začetka leta do konca maja zbolelo 1050 ljudi, letos pa že 1517. Še posebej drastično so številke poskočile v aprilu in maju: medtem ko je bilo aprila 2019 z boreliozo okuženih 258 ljudi, jih je bilo aprila letos 441, maja lani se je okužilo 473 ljudi, maja letos pa že 730.Da je aktivnost klopov in njihovih razvojnih stopenj odraz klimatskih nihanj, pravi Samo Belavič Pučnik z NIJZ. »Nevarnost okužbe s klopi traja včasih že od februarja pa vse do novembra, seveda pa sta letošnja mila zima in vlažna pomlad pospešili njihovo dejavnost. Verjetno so to vzroki povečanja števila okužb z lymsko boreliozo, medtem ko za klopni meningoencefalitis tega ne bi mogli reči, saj so številke za zdaj brez posebnosti.«
Na NIJZ sicer tedensko spremljajo okuženost z lymsko boreliozo in klopnim meningoencefalitisom in podatke objavljajo na svoji spletni strani. Zanimivo je, da se številke ne skladajo povsem s posredovanimi, saj je tam do konca maja zabeleženih 88 primerov okužb z boreliozo več, torej 1605, od tega naj bi bilo 950 žensk in 741 moških. Stopnja obolelosti je bila najvišja v goriški regiji, sledita ji pomurska in gorenjska. Za klopnim meningitisom je zbolelo pet žensk in trije moški, ki prihajajo iz pomurske in podravske ter drugih slovenskih regij. »Tveganju za okužbo s povzročitelji bolezni, ki jih prenašajo klopi, so izpostavljeni ljudje vseh starostnih skupin, tudi otroci, še posebno tisti, ki se veliko gibajo v naravi oziroma opravljajo aktivnosti na prostem. Zato je pomembno, da se zaščitimo pred klopi,« še pravi Belavič Pučnik. Spomnimo, da je treba pri gibanju v naravi zmanjšati tveganje za ugriz klopa, in sicer tako, da uporabljamo sredstva oziroma repelente, ki jih odganjajo, poleg tega pa nosimo svetla oblačila, ki pokrivajo čim večji del telesa. Ob vrnitvi iz narave se temeljito pregledamo, še posebej smo pozorni na poraščene dele telesa, kožne gube, uhlja, pazduhe in dimlje. Če odkrijemo že prisesanega klopa, ga čim prej odstranimo. Zoper boreliozo cepiva ni, strokovnjaki pa priporočajo cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu.
Majhna, a zelo nevarna bitja
V Sloveniji je borelioza najpogostejša nalezljiva bolezen, ki jo prenašajo klopi, ta majhna, a še kako nevarna bitja. Pojavlja se po vsej državi, zanjo pa na leto zboli od 5000 do 7000 ljudi. Zanjo je značilen kolobar, ki se naredi okrog mesta ugriza. Če se bolezen odkrije pravočasno, se uspešno zdravi z antibiotiki, sicer se lahko v drugi ali tretji fazi pokažejo znaki prizadetosti številnih organov ali organskih sistemov, in sicer kože, živčevja, sklepov, mišic, tudi oči in srca. Klopni meningoencefalitis pa je virusna bolezen osrednjega živčevja, ki je v Sloveniji endemična, torej omejena na določena področja; ogroža predvsem ljudi, ki se v obdobju aktivnosti klopov zadržujejo v naravnih žariščih bolezni. Bolnika mučijo mišične bolečine, utrujenost, glavobol, sledi pa lahko prizadetost osrednjega živčevja, ki se kaže kot visoka vročina s hudim glavobolom, včasih s slabostjo in bruhanjem. Še posebej pri starejših lahko bolezen povzroči trajne posledice, kot so slabši spomin, motnje ravnotežja, glavobol, motnje govora, slabši sluh, pareze.
