Evropa se je za zdaj bolj ali manj izvila iz primeža izrednih razmer zdravstvene krize. Po večini držav so javno življenje zaustavili za okoli dva meseca, tudi pri nas. A se lahko zgodi, da bomo morali prekiniti običajnost, ki smo jo tako težko čakali. Šele dobro smo zadihali od sprostitve ukrepov, ki smo jih že skoraj v celoti opustili, že nas dosegajo informacije, pravzaprav svarila, da je zelo mogoče, da nastopi drugi val. Pravzaprav je tako (in to so besede stroke): ni več dvoma, da se bo to zgodilo, vprašanje je le, kdaj. Jasno je, da uradni preklic epidemije ne pomeni tudi konca bolezni same. Virus še kroži, velik del prebivalstva je zanj še občutljiv.
Tadej Malovrh, doktor medicinskih znanosti s področja imunologije, nam je v sklopu svoje akademske svobode pojasnil, da se večina kužnih epidemij pojavlja v valovih. »Torej bi bilo nenavadno, če se tudi v tej pandemiji ne bi pojavili novi. Po izkušnjah s kužnimi respiratornimi obolenji je vnovični val pričakovati jeseni ali v začetku zime. Koliko bo teh valov in kako intenzivni bodo, pa ne more nihče napovedati,« je dejal.
Vse kaže na jesen in zimo
Upa, da smo se iz prvega izbruha covida-19 vseeno nekaj naučili ter »da bodo pristojne institucije in država ljudi pravočasno in ustrezno pripravile, predvsem na upoštevanje že znanih in preizkušenih preventivnih ukrepov. Torej, na morebitni novi val lahko ljudje vsekakor vplivamo z odgovorim preventivnim ravnanjem.«
Pravi sicer, da je glede možnih scenarijev v zvezi s koronavirusom optimističen, saj nas vnovični sezonski prihod virusa ne bi smel presenetiti. »Morda s tem veliko tvegam, a vendar trdim, da ponovni val ne bo hujši. Razlogov je več, od tega, da bomo imeli v pričakovanem obdobju pripravljeno strategijo laboratorijske diagnostike, da bomo intenzivneje spremljali epidemiološko situacijo v sosednjih državah, pa do tega, da lahko zelo hitro začnemo izvajati poznane preventivne ukrepe, ki so v Sloveniji delovali. Če hočete ali ne, so delovali,« izpostavlja.
Virus se prilagaja
Malovrh meni, da bo svoje prinesel tudi travmatičen spomin na to, kar smo na vsem svetu doživeli v času epidemije, in se bo velik del ljudi samoiniciativno vedel bolj odgovorno v preventivi proti bolezni. »Potem pa je tukaj vsekakor prilagajanje virusa na človeka, kar lahko vodi v še manj kliničnih zapletov pri okuženih. Kot sem povedal, hujše, kot je bilo, ne more biti.«
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) pa nam je glede drugega vala povedal, da so napovedi negotove, saj se celo človeštvo z virusom srečuje prvič. »Upamo, da drugega vala ne bo, nanj pa moramo biti pripravljeni,« so dejali. Dejavnikov, ki lahko potencialno omilijo drugi val, je več, so poudarili. »Najpomembnejši so ukrepi fizične distance in higiene. Če se bomo na ukrepe navadili in jih upoštevali ter bodo postali del naše vsakdanjosti, bo širjenje virusa oteženo in tveganje za drugi val manjše.«
Pozor na zimo
Omenili so, da podatki glede prejšnjih koronavirusov, ki so dostopni, govorijo o močnem sezonskem gibanju z izrazitim vrhom v zimskem času. »Možnosti so, da ima novi SARS-CoV-2 vsaj nekoliko podobno gibanje. Sama sezona in njen vpliv na gibanje ljudi oziroma lepo vreme (manj zadrževanja v zaprtih prostorih, gibanje na odprtem) tudi vplivajo na prenos oziroma širjenje virusa.«
Glede priprav na drugi val je pomembno omogočiti in krepiti kapacitete za testiranje, izolacijo in iskanje kontaktov, so še poudarili. »Na takšen način bomo poskušali zadržati drugi val na ravni manjših skupkov primerov in zaustaviti daljše verige prenosov. Če to ne bo mogoče, bo potreba po ukrepih obsežnejša. Temu bi se želeli izogniti in tukaj sta vlogi tako stroke kot prebivalstva enako pomembni. Vse to je treba predvidevati in upoštevati, medtem ko čakamo na zdravilo ali cepivo proti covidu-19 oziroma ugodne spremembe v značilnosti virusa samega, na katere pa ne moremo računati z gotovostjo.«
