Ekipa ministra za gospodarstvo Zdravka Počivalška je z najnovejšim nakupom dvajsetih milijonov neustreznih mask, s katerim je tik pred koncem epidemije reševala nasedle posle izbranega dobavitelja, oškodovala državni proračun za skoraj devet milijonov evrov.
To dokazuje serija pogodb, ponudbe, fotografij in drugih dokumentov, ki smo jih pridobili v uredništvu Necenzurirano.si. Državni zavod za blagovne rezerve bi lahko maske, za katere je konec maja epidemije plačal enajst milijonov evrov, danes na trgu dobil že za dobra dva milijona evrov, torej za skoraj devet milijonov evrov ceneje. Če bi jih na Kitajskem naročil danes, bi v Slovenijo prišle najpozneje do sredi julija.
Z nakupom je tako država v resnici pomagala podjetju Hmezad TMT, ki ima dobre zveze v politiki, tudi pri SDS. Podjetje, ki je v lasti Miloša in Domna Prešerna, je namreč državi maske prodalo po pogodbi, ki jo je z zavodom podpisalo konec marca, torej na vrhuncu epidemije, in to po takratnih cenah, ki so bile precej višje kot danes. Kot smo razkrili v petek, so maske obtičale na carini, saj niso imele ustreznih certifikatov, ki bi potrjevali, da gre za zaščitno opremo.
Vmes se je pogodba med zavodom in Hmezadom TMT že iztekla. Toda zavod, ki ga kot vršilec dolžnosti direktorja vodi Počivalškov prijatelj Tomi Rumpf, je pogodbo z aneksom spet obudil. Maske je odkupil po visokih cenah, ki so v vmesnem času za nekajkrat padle. Če bi jih Hmezad TMT sam prodal na trgu, bi v poslu ustvaril visoke izgube. Medtem ko država ne ve, kaj naj zdaj počne z maskami, ki so neuporabne za zdravstveno osebje, je Hmezad TMT po naših informacijah posel zaključil celo z dobičkom.
Vprašali smo Kitajce: »Naša skladišča so polna mask«
Hmezad TMT je v Slovenijo pripeljal troslojne higienske maske, ki po evropskih standardih ne sodijo med zaščitno opremo. Vsaj del teh mask je po neuradnih informacija izdelala družba Chongqing Juguang New Material Technology iz velemesta Čungking na jugozahodu Kitajske. Od tam pa so jih uvažali še nekateri drugi slovenski dobavitelji. Maske istega proizvajalca so danes na prodaj v slovenskih trgovinah in lekarnah.
V kitajski družbi so nam v petek pojasnili, da imajo trenutno v skladiščih na Kitajskem in v Združenih arabskih emiratih velike zaloge teh mask. Zanimalo nas je, kolikšna je cena večjih količin troslojnih higienskih mask, kolikšni bi bili stroški prevoza do Evrope, kdaj predvidoma bi jih lahko prejeli. Predstavnica podjetja Amy Lei nam je odgovorila, da so cene naslednje: ob naročilu milijona mask bi cena enega paketa (s 50 maskami, op. p.) znašala slabih šest evrov ali približno 12 centov na masko in ob naročilu najmanj petih milijonov mask bi se cena znižala na 10,3 centa na masko.
Če bi se dogovorili za nakup dvajsetih milijonov mask, torej enako količino, ki jo je kupil zavod, bi bila cena nižja od desetih centov na masko.
Dokazi: država je maske bajno preplačala
Za primerjavo: državni zavod je maske od Hmezada TMT odkupil za 52 centov na kos. To je najmanj 42 centov več, kot bi za en kos plačal na trgu, če bi maske naročil danes. Vse cene, ki jih navajamo, so brez DDV, ki ga za uvoz mask še vedno ni treba plačevati. Enako velja za stroške carine.
K nakupu je treba prišteti še stroške prevoza. Ti bi pri naročilu dvajsetih milijonov mask znašali od 145 tisoč ameriških dolarjev (vlak) do več kot pol milijona dolarjev (letalo). Če bi maske poslali po železniških tirih, bi v Slovenijo prišle najpozneje v sedemnajstih dneh. Tretja, a najbolj zamudna možnost bi bila prevoz z ladjo.
Med ostalimi potencialnimi stroški so še nalepke, s katerimi bi moral uvoznik prikriti oznako standarda za osebno dihalno opremo na škatlah (CE), v katerih so maske. Ker ne gre za certificirane maske, testirane pri proizvajalcu, tržni inšpektorat uvoza teh mask v škatlah z oznako CE ne dovoli.
Pod črto: za 20 milijonov teh mask bi danes skupaj s prevozom odšteli približno 2,2 milijona evrov, torej skoraj devet milijonov evrov manj, kot je država plačala Hmezadu TMT. V Čungkingu so sicer od nas zahtevali predplačilo, saj se želijo zavarovati pred morebitno prevaro, zaradi česar bi imel dobavitelj še stroške s financiranjem.
Toda v vsakem primeru bi država iste necertificirane maske danes na trgu dobila za vsaj četrtino plačanega zneska. Za isti denar bi jih dobila več kot 80 milijonov in ne le 20 milijonov. Pri nekaterih drugih kitajskih proizvajalcih, od katerih smo dobili ponudbo, je cena troslojnih higienskih mask še za nekaj centov nižja.
Zavod je obudil pogodbo, ki se je že iztekla
Jasnih in razumljivih razlogov, zakaj je država po visokih cenah prevzela maske Hmezada TMT, tako ni. Ravno nasprotno, pogodbo bi lahko kadarkoli prekinila, saj podjetje ni izpolnilo svojih obveznosti. Celotno količino mask bi moralo po pogodbi dostaviti v centralno skladišče v Rojah, a mu to zaradi zapletov na carini ni uspelo.
Zakaj jo je direktor zavoda Rumpf že po izteku kljub temu podaljšal? Zakaj je ceno iz prvotnih 56 centov na masko znižal zgolj na 52 centov, kar je še vedno štirikrat več od trenutne cene istih mask na trgu?
Če gre verjeti Rumpfu, je zavod nakup izpeljal do konca, ker se je bal tožbe. »Pri podpisu pogodbe med zavodom in podjetjem Hmezad TMT je prišlo tako s strani zavoda kot tudi ponudnika do napake,« so pojasnili na zavodu. Zaradi nepoznavanja področja so v pogodbo zapisali, da mora biti za maske pridobljena izjava o skladnosti (certifikat CE). »Tako se je spregledalo, da se higienske maske s CE certifikatom ne označujejo,« so dodali.
Ko so na zavodu ugotovili, da so storili napako in da te maske lahko prevzamejo, saj ustrezajo namenu, za katerega so bile nabavljene, so to tudi storili, so nam pojasnili.
Ali Rumpf prevzema krivdo, da rešuje dobavitelja?
Toda že v petek smo razkrili, da maske na carini niso obtičale zaradi napake zavoda, ampak zaradi zavajajoče označbe na škatlah, v katerih so bile zapakirane. V nekem trenutku je bilo tako na carini skoraj 200 milijonov higienskih mask brez ustreznih certifikatov, ki so jih v Slovenijo uvozili državni dobavitelji, največje trgovske verige in druga velika domača podjetja.
Zavodu tako ne bi bilo treba prevzemati krivde. Ravno nasprotno, vsi pravni argumenti za prenehanje sodelovanja s Hmezadom TMT in drugimi dobavitelji so bili na njegovi strani. Poleg tega je bilo že konec maja znano, da epidemije s 1. junijem ne bo več. Država teh mask torej ni več potrebovala.
Kot je pojasnil Rumpf, so na zavodu maske kupili na rezervo, zato da bi jih lahko ob morebitnem ponovnem izbruhu covida-19 razdelili med prebivalstvo, čeprav niso ustrezne za varovanje zdravja ljudi. Ali so to storili po navodilu vlade, ni jasno. Na zavodu na naša vprašanja o tem ne odgovarjajo. Že 11. maja je ministrstvo za gospodarstvo zavodu nakazalo 8,7 milijona evrov. Če zavod tega denarja ne bi dobil, ne bi mogel kupiti rekordne količine mask.
Niso delali za ljudi, ampak dobavitelje
Vprašanje je tudi, kaj je bila pravna podlaga za nakup teh mask. Po edinem javno objavljenem sklepu vlade lahko zavod z nakup nadomešča zgolj varovalno opremo, ki jo je zaradi zaščite in preskrbe zdravstvenega in drugega osebja sprostil iz blagovnih rezerv med epidemijo. Te pristojnosti je imel le v času epidemije, torej do 1. junija.
Dvajset milijonov higienskih mask, ki jih je kupil od Hmezada TMT, po vseh standardih ne spada med varovalno opremo. Zavod jih je prevzel 29. maja, torej zadnji delovni dan, ko je še imel pristojnost za nabavo zaščitne opreme. »Delali smo za ljudi in ne zase,« je v četrtek dejal Počivalšek, ko se je v državnem zboru zagovarjal ob interpelaciji zaradi poslov z zaščitno opremo. V tej izjavi je pozabil omeniti izbrane dobavitelje.
