Hrvaške oblasti bi morale vzpostaviti nadzorni mehanizem kot pogoj za prejem sredstev v višini 6,8 milijona evrov za okrepitev hrvaških meja z nečlanicami unije. Za mehanizem je bilo zagotovljenih okoli 300.000 evrov.
V Zagrebu so lani zatrdili, da so sredstva predali Visokemu komisariatu Združenih narodov za begunce (UNHCR) in nevladni organizaciji Hrvaški pravni center, da bi vzpostavila mehanizem. Obe organizaciji sta zanikali, da bi denar prejeli.
Evropska komisija je v začetku leta na vprašanje irske evroposlanke Clare Daly odgovorila, da sta organizaciji mehanizem vzpostavili z lastnimi sredstvi, da bi zagovorili neodvisnost od hrvaške vlade. Vendar pa sta organizaciji zanikali, da bi sodelovali pri kakršnemkoli nadzoru.
Komisija je Dalyjevi zamolčala, da si je hrvaška vlada od predvidenih 300.000 evrov rezervirala zgolj 102.000. Dejansko pa je bilo porabljenih okoli 84.670 evrov, od tega je okoli 17.470 prejelo notranje ministrstvo, okoli 59.640 pa nevladne organizacije, poroča Guardian.
"Čeprav smo vedeli, da je bilo porabljenih manj kot 300.000 evrov, (...) smo mislili, da je bilo v kontekstu nadzornega mehanizma vendarle porabljenih okoli 240.000 evrov," razkriva elektronsko dopisovanje med uradniki EU. "Da je bilo porabljenih samo 102.000 evrov, pa bo zagotovo videno kot 'škandal'," je dodal eden od njih.
Uradniki so se strinjali, da je treba nujno ukrepati. Govorili so tudi o možnosti, da bi posredovali pri pripravi hrvaškega poročila o vzpostavitvi mehanizma.
Dalyjeva je takšno ravnanje označila za nezaslišano. "To je nezaslišano - zdi se, da komisija sodeluje v zaroti s hrvaškimi oblastmi, da bi prikrili zadevo," je povedala za Guardian.
V tiskovni službi komisije so zatrdili, da so zavezani vzpostavitvi povsem neodvisnega nadzornega mehanizma. "Posvarili bi pred zavajajočimi zaključki na podlagi interne izmenjave elektronske pošte," so sporočili. "Ker je bilo poročilo hrvaških oblasti nepopolno, je komisija prosila za pojasnila," so pojasnili.
Na domnevno prikrivanje informacij se je odzvala tudi evropska poslanka iz Slovenije Tanja Fajon (S&D/SD). "Ta zgodba bi lahko pomenila zelo velik škandal," je povedala na pogovoru z novinarji pred junijskim plenarnim zasedanjem Evropskega parlamenta. Napovedala je, da bodo o tem razpravljali tudi na delovni skupini parlamenta za schengen, ki jo vodi.
Poslanci bodo sicer na zasedanju razpravljali in glasovali o resoluciji o čimprejšnji obnovi schengenskega prostora ob umirjanju pandemije covida-19, zaradi katere so se po EU zaprle številne meje.
Hrvaške oblasti so bile v zadnjem času deležne številnih kritik s strani nevladnih organizacij zaradi domnevnega neprimernega ravnanja z migranti na meji z BiH. Mednarodna nevladna organizacija za človekove pravice Amnesty International je pretekli teden hrvaško policijo obtožila "grozljive eskalacije kršitev človekovih pravic". Kot so navedli, naj bi pripadniki posebnih enot hrvaške policije nedaleč od meje z BiH konec maja ustavili skupino migrantov, jih pretepli ter poniževali.
Evropska komisija je v odzivu na ta incident napovedala, da bo na Hrvaško poslala svoje opazovalce za nadzor ravnanja hrvaških policistov na meji. "Nameravamo izvesti nadzorno misijo, da bi zagotovili, da je ravnanje hrvaških obmejnih policistov popolnoma v skladu s temeljnimi pravicami. Pričakujemo, da bodo obtožbe podrobno preiskane in da bodo sprejeti ustrezni ukrepi," je povedal tiskovni predstavnik komisije Adalbert Jahnz.
