Novice Svet24

Bolnišnice Celje, Trbovlje, Slovenj Gradec, kranjska porodnišnica so se znašle v precej nezavidljivem položaju. Kot kaže, bodo morale v državni proračun vrniti del pomoči, ki so jo leta 2017 prejele od države, da bi zakrpale veliko finančno luknjo, ki je nastala po tem, ko so se sprostili varčevalni ukrepi, ministrstvo za zdravje pod vodstvom Milojke Celarc Kolar pa je popustilo sindikatu FIDES in pristalo na zvišanje plač zdravnikom.

Bolnišnice v težavah

15 bolnišnic , v katerih so se nabrali gromozanski dolgovi, je novembra leta 2017 prejelo 136 milijonov evrov pomoči za plačilo zapadlih neplačanih obveznosti do dobaviteljev in za plačilo posojil. Ob tem ko je država odprla mošnjiček, pa ni nikjer zapisala, kateri dan se šteje za presečni datum oziroma datum, na katerega bodo gledali, katere obveznosti so zapadle in katere ne. Šele leto in pol kasneje so se pristojni odločili, da za to šteje dan, ko so bolnišnice prejela sredstva, torej 30. 11. 2017. Ker so v bolnišnicah Celje, Trbovlje, Slovenj Gradec, Izola in kranjski porodnišnici z dobljenim denarjem plačali tudi nekaj obveznosti, ki so zapadle kasneje, je proračunska inšpekcija določila, da morajo denar vrniti. Skupaj kar 1,8 milijona evrov, kar bi za nekatere bolnišnice pomenilo pot v propad.

Rešitev, ki to ni

Ministrstvo za finance jim je za reševanje likvidnostnih težav ponudilo sredstva iz državne zakladnice , a so jih vodstva bolnišnic zavrnila, z razlago, da gre le za prekladanje denarja z enega kupčka na drugega in nadomestilo enega dolga z drugim. Bolnišnice so tako prosile državni zbor za avtentično razlago zakonskih določil, na podlagi katerih so jim bila sredstva izplačana. Državni zbor je marca letos sporočil, da je bilo dopustno tudi plačevanje računov po 30. novembru 2017, ki danes velja za presečni datum. A kljub temu se za bolnišnice ni spremenilo nič. Vlada še zmeraj vztraja pri tem, da je denar treba vrniti, saj je odločba inšpektorata dokončna.

Dobili potrditev, rešitve ne

Bolnišnice so se na odločitev inšpekcije pritožile, vlada pa je pritrdila proračunskemu inšpektoratu. S tem je odločba inšpektorata postala pravnomočna. In čeprav je DZ pozneje sprejel avtentično razlago, po kateri plačevanje računov po 30. novembru 2017 ni bilo sporno, bolnišnice niso dobile od vlade navodil oziroma informacij, kako je z vračanjem sredstev glede na novo pravno stanje. Direktor Bolnišnice za ginekologijo in porodništvo Kranj Marko Breznik je pojasnil, da so po sprejemu avtentične razlage pozvali vlado  – takrat jo je vodil še Marjan Šarec  – k razveljavitvi odločbe, a jih je ministrstvo za finance obvestilo, da je odločba vlade dokončna in da nanjo ni mogoča pritožba. Je pa dopustno sprožiti upravni spor, za kar so se tudi odločili. Enako so se odločile tudi ostale tri bolnišnice.

Težko stanje

sta

Vodja sanacijskega odbora za bolnišnice Robert Cugelj je februarja v državnem zboru opozoril, da bodo omenjene bolnišnice zagotovo imele težave v poslovanju, če bodo morale vrniti sredstva. »Imele bodo bilančne minuse in predvsem bodo imele težave z likvidnostjo,« je dodal. Pri državni zakladnici sta likvidnostna posojila letos najemali kranjska porodnišnica in slovenjgraška bolnišnica. Tudi v ostalih bolnišnicah likvidnostna situacija ni rožnata. Po podatkih združenja zdravstvenih zavodov so imele bolnišnice konec marca za 58,7 milijona evrov zapadlih obveznosti, to je za skoraj osem odstotkov več kot konec lanskega leta. Od tega so imeli konec marca za 5,2 milijona evrov zapadlih obveznosti z rokom plačila nad štiri mesece.