Minister za obrambo Matej Tonin je že večkrat dejal, da je pomanjkanje zaščitne opreme »alarmantno kritično«. Tudi predstavniki zdravstvenih domov in bolnišnic so povedali, da zaščitne opreme kronično primanjkuje, nekateri imajo zaščitne opreme samo za dva ali tri dni.
Tonin je pozval k pomoči, da zaščitna oprema pride v Slovenijo. Zagotovil je, da denar ni problem. In tu trčimo ob problem. Na eni strani se torej pristojni zavedajo težav, jih poskušajo rešiti, zato je zelo težko razumeti, zakaj s tistimi, ki so se te dni samoiniciativno organizirali – to so posamezniki, podjetja, skupine – in našli rešitve ali celo potrebščine, ki jih ta hip krvavo potrebujemo, ne sodelujejo, so nedostopni, neodzivni.
Azija nas čaka
Imamo primer ugledne slovenske institucije, ki ima stik s podobno institucijo na Kitajskem, ki je menda pripravljena Sloveniji pomagati z zaščitnimi maskami in drugo medicinsko opremo ter kar 200 respiratorji. Ker omenjena slovenska institucija to informacijo že nekaj dni poskuša spraviti do pristojnih, da bi lahko izpeljali predajo materiala, a jim to kar ne uspe, so se odločili, da bodo o dogajanju obvestili širšo javnost. Menijo namreč, da državljani morajo vedeti, kaj se dogaja, da kot kaže, država nespretno ravna v tej situaciji oziroma pri zagotavljanju sredstev za njeno reševanje.
Tako je slovenska institucija tudi na twitterju poizvedovala, kako naj se približa oblasti, saj časa ne gre izgubljati, da bi lahko izpeljali predajo opreme in pripomočkov, nujno potrebnih v času epidemije. Na twitterjuso se približali vsem ključnim; ministru za gospodarski razvoj in tehnologijo, ministru za obrambo, ministrstvu za zdravje, UKC Ljubljana, nekaterim poslancem …, a se nihče od njih na njihov tvit, da imajo donatorja, ni odzval, kar je javnost povsem šokiralo. »A lahko prosim dobrim Kitajcem rečete iskrena hvala in jih prosite, če lahko na lastno pest uredijo logistiko za prevoz medicinske opreme v Slovenijo, ker se pri nas očitno nikakor ne moremo zmeniti, kaj in kako,« se je nad zgodbo hudoval eden od uporabnikov twitterja.
Šele po nekaj dneh, potem ko so neprenehoma »obračali« telefone in so si jih pristojni »podajali« med sabo, so le izvedeli, na koga sploh naj se obrnejo. Gre za Zavod RS za blagovne rezerve, s katerim so vzpostavili stik, a tudi tam ni šlo vse gladko. Kot nam je uspelo izvedeti, naj bi bilo vloženega kar nekaj napora, da je stekla komunikacija med zavodom in institucijo, ki ima stik s kitajskim donatorjem.
Kdo zavira izmenjavo opreme
Zavod RS za blagovne rezerve smo hoteli povprašati, kako se stvar odvija, pa so nas odslovili, češ naj vprašanje naslovimo na ministrstvo za gospodarstvo, pod okriljem katerega delajo. Ko smo poklicali ministrstvo, pa so ti dejali, da oni ne morejo odgovarjati, da so vprašanja, ki jih imamo, v pristojnosti zavoda. Od tu dalje se nihče ni več javljal na telefone ali odgovarjal na naša vprašanja, poslana po elektronski pošti.
Tik pred zaključkom naše včerajšnje redakcije nam je sicer uspelo neuradno izvedeti, da naj bi le prišlo do premika. Zavod za blagovne rezerve naj bi poskrbel za seznam medicinske opreme, ki jo potrebuje Slovenija, kar je bil ključen korak za napredek v tej zgodbi. Včeraj je bil dokument z natančnim popisom, kaj bi nam prišlo prav, poslan na Kitajsko in zdaj od tam čakajo odgovor, kaj od navedenega nam lahko zagotovijo.
Naredil je potiho in sam
Da je bolje pomoč organizirati kar na lastno pest, je v tem času očitno ugotovil marsikdo. Imamo stik z možakarjem, ki je s pomočjo Slovencev, živečih v tujini, zagotovil nekaj deset respiratorjev. Kot je povedal na družbenih omrežjih, so kar sami organizirali prevoz le-teh v Nemčijo, kamor jih bo šel prevzet on osebno. Pravi, da novice ne razglaša pretirano, saj da bi si lahko oblast prisvojila zasluge oziroma s svojo neorganiziranostjo celo ogrozila prihod te opreme v Slovenijo.
Tudi veselje, ko je minister za obrambo Matej Tonin napovedal, da bomo iz tujine dobili tri milijone mask, je bilo zelo kratkega roka. Včeraj se je namreč zgodilo, da je tovornjak, ki naj bi dostavil maske, nekam izginil, kar je večino spravilo na noge. Nekaj ur kasneje se je izvedelo; izginotje je preiskovala policija – da gre za klasično prevaro. Maske so naročili pri podjetju Global Promet, katerega direktor je Emir Begović iz Bosne in Hercegovine. Tonin je pojasnil, da ta prevoz in te maske niso nikoli obstajali. Smo bili ob tem denarno oškodovani?
Tonin pravi, da ne. »Država ni še nič plačala in državni proračun torej ni bil oškodovan,« je povedal včeraj. Spomnimo, da je v sredo zvečer Tonin izjavil nekaj nasprotnega, namreč, da je po njegovih informacijah Slovenija že plačala deset milijonov mask. Nato se je oglasil še minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek in pojasnil, da zavod za blagovne rezerve do zdaj ni ničesar plačal vnaprej. »Vse posle delamo tako, da jih plačamo po dobavi,« je dodal.
Ni vse tako črno
Dobra novica je, da so včeraj v skladišče civilne zaščite v Rojah dostavili 400.000 troslojnih zaščitnih mask dobavitelja Sanolabor. Tudi Slovenske železnice so dostavile približno 100.000 mask, tako da so najnujnejše potrebe v tem trenutku pokrite. Še kar nekaj prevzemov je menda ta hip »odprtih« in se bodo realizirali v prihajajočih dneh. Minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek je napovedal še, da bodo te dni poskušali realizirati še načrtovano dobavo 1,5 milijona zaščitnih mask tipa FFB2, v začetku naslednjega pa enako število mask FFP3.
Zelo je Slovence razveselila tudi donacija fundacije spletnega trgovskega velikana Alibaba in fundacije Jacka Maja, ki jo je spodbudil predsednik Evropske nogometne zveze Aleksander Čeferin. V Slovenijo naj bi pošiljka doniranih 300.000 mask prispela včeraj ali danes (do zaključka naše včerajšnje redakcije te informacije še ni bilo, op. p.). Čeferin je ob tem izpostavil, da je bila pomoč omogočena tudi zaradi tesnega sodelovanja z ministrstvom za obrambo. Ukrepanje ministrstva je bilo ključno za hiter odziv in dostavo doniranih medicinskih potrebščin, je dejal.
Stvari so vzeli v svoje roke
Aktivirale so se tudi šivilje UKC Ljubljana, ki so začele same šivati zaščitne maske, te pa bosta verjetno začeli izdelovati tudi dve slovenski podjetji, Boxmark (Kidričevo) in Prevent&Deloza (Celje). Po besedah direktorja Boxmarka bodo maske izdelovali za naročnika, ki sodeluje z ministrstvom za gospodarstvo, zato bodo namenjene izključno za blagovne rezerve države. »Ob tem bomo začasno ustavili vse svoje ostale programe in se takoj, ko prejmemo material, lotili proizvodnje,« je dejal. Kot je dodal, so vse zaposlene vprašali, kdo bi bil pripravljen delati, odziv pa je bil zelo velik, na kar je ponosen, saj so ljudje pripravljeni tvegati za izdelavo mask, ki jih trenutno država še kako potrebuje. Prve maske bi po njegovih besedah lahko začeli šivati v ponedeljek, tako da bi jih lahko dobavili že v torek, za zdaj pa računajo na okoli 40.000 do 45.000 mask dnevno. Upa, da bodo lahko prispevali k temu, da se stiska zaradi pomanjkanja v kriznih razmerah nekoliko zmanjša.
Šivalo jih bo tudi celjsko podjetje Prevent&Deloza, ki trenutno išče tekstilni material po Sloveniji, in pričakujejo, da bodo kmalu izdelali od 30.000 do 40.000 zaščitnih mask. Po njihovi oceni so slovenski tekstilci stopili skupaj, zato ne pričakujejo težav s pridobitvijo ustreznega tekstilnega materiala. Na vprašanje, ali imajo dovolj šivilj, so pojasnili, da so s tem kadrom težave, saj v Sloveniji skoraj ni več šol za ta poklic. Vseeno pričakujejo, da bodo z obstoječim številom zaposlenih brez težav izdelovali zaščitne maske, in to prioritetno.
Vse več je tudi ventilatorjev
Dobra novica je tudi, da se število respiratorjev, ki jih bo imela Slovenija kmalu na voljo, veča, saj so nekatere slovenske bolnišnice kar same odločile, da bodo nabavile dodatne respiratorje. Nekatere so jih naročile že pred nekaj tedni, tako da jih pričakujejo vsak hip. Med njimi so ptujska, slovenjgraška in celjska bolnišnica. Minister Tonin je za neki medij izjavil, da bi lahko respiratorje delali doma s slovenskim znanjem. Kaj več o tem pa še ni znanega. Na družbenih omrežjih smo zaznali le poziv, da se iščejo različni inženirji, zdravniki in drugi, ki bi pripomogli k slovenskemu projektu izgradnje medicinskih ventilatorjev (respiratorjev), pod okriljem Tehnološkega parka Ljubljana in Instituta Jožef Stefan.
