V skladu z zakonom o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov bo država pomagala delodajalcem, ki zaradi epidemije novega koronavirusa ne morejo zagotavljati dela vsaj 30 odstotkom zaposlenim hkrati in jih bodo napotili na začasno čakanje na delo. V tem času bodo delavci upravičeni do nadomestila plače v višini 80 odstotkov povprečne plače v zadnjih treh mesecih. Enako bo veljalo v primeru, da delavec ne bo prišel na delo zaradi odrejene karantene.
Pri tem bo država delodajalcem povrnila 40 odstotkov izplačanega nadomestila oz. v primeru karantene celoten znesek. Do pomoči ne bodo upravičeni delodajalci, ki so davčni dolžniki, ki so kršili delovno zakonodajo ali so v postopku zaradi insolventnosti.
Odbor DZ za delo je že v sredo med upravičence vključil tudi samozaposlene, in sicer z odlogom plačila socialnih prispevkov za april, maj in junij letos. Odložene prispevke bodo dolžni poravnati najpozneje do 31. marca 2022, pri čemer poslancem Levice, SD in LMŠ ni uspelo z dopolnilom, da bi se ta obveznost odpisala. Opozicijskim poslancem tudi ni uspelo med upravičence vključiti še organizacije, društva in ustanove, ki so, kot je dejal Aljaž Kovačič (LMŠ), za za našo družbo izjemnega pomena.
Davki in proračun
Zakon o interventnih ukrepih na javnofinančnem področju bo zavezancem omogočil, da bodo lahko davčne obračune za lani oddali dva meseca pozneje, to je do 31. maja. Na konec maja se prestavlja tudi rok za oddajo letnih poročil za leto 2019 Ajpesu. Posledično se bo skrajni rok za sestavo informativnih izračunov dohodnine za leto 2019 zamaknil za mesec dni - na najpozneje 30. junija. Če epidemije do 15. maja še ne bo konec, se bodo lahko vsi ti roki podaljšali.
V nadaljevanju predlog zakona vsebuje poseben sklop ukrepov, namenjenih tekočemu zagotavljanju finančnih sredstev za spopad z epidemijo, ki jih, kot je pojasnil finančni minister Andrej Šircelj, ob sprejemanju proračuna ni bilo mogoče načrtovati. "V tej državi se ne bo zgodilo, da ne bo dovolj denarja za opremo za reševanje človeških življenj," je spomnil na trenutno zaostreno stanje v državi.
S tem namenom predlog zakona vladi omogoča, da lahko v času epidemije začasno zadrži izvrševanje posameznih proračunskih izdatkov ter si vzame neomejena pooblastila za prerazporejanje denarja znotraj proračuna.
"DZ ne bo imel več pristojnosti nad področjem javnih financ," je te določbe komentiral Robert Pavšič (LMŠ). "Vlada bo dobila največja možna pooblastila v času od osamosvojitve Slovenije in precej večja, kot jih je imela v času finančne krize," pa je dodal Robert Polnar (DeSUS). Še bolj ostri so bili v Levici - Luka Mesec se je zbal, da se bodo ti ukrepi izkoristili za nelegitimno utrjevanje oblasti, Nataša Sukić pa je menila, da gre za neke vrste državni udar.
Jožef Horvat (NSi) je po drugi strani menil, da krizno upravljanje zahteva, da damo vladi več pooblastil. Poslanci so sicer v zakon zapisali obvezo vladi, da o opravljenih prerazporeditvah znotraj proračuna redno mesečno poroča državnemu zboru.
Odlog odplačevanja posojil
Zaradi epidemije novega koronavirusa je vlada predlagala tudi začasno ustavitev teka rokov v sodnih in upravnih zadevah. Direktor zapora pa bo lahko, če bo to potrebno zaradi preprečitve širjenja epidemije, zaporniku za en mesec prekinil prestajanje zaporne kazni. Prav tako ga bo lahko zapornika predčasno odpustil iz zapora.
DZ je sprejel tudi zakon o interventnem ukrepu odloga plačil obveznosti kreditojemalcev. Z njegovo uveljavitvijo bodo lahko posojilojemalci, ki zaradi poslovnih razlogov, povezanih s posledicami virusa, ne morejo odplačevati posojila, na svojo banko naslovili vlogo za odlog plačila za leto dni.
Tistim, ki jim je bilo z državno odredbo onemogočeno poslovanje, kot so gostilne in restavracije, bodo morale banke prošnjo obvezno odobriti. Ukrep bo veljal še 18 mesecev po koncu epidemije. Nabor upravičencev je širok - to so gospodarske družbe, samostojni podjetniki, kmetje, društva, zadruge in ustanove, pa tudi samozaposleni in fizične osebe, če so državljani Slovenije.
Šircelj je zagotovil, da je slovenski finančni sistem stabilen. "Ta ukrep te stabilnosti ne bo ogrozil," je dejal.
Preskrba s hrano
Eden od ukrepov sega tudi na področje preskrbe s hrano. V skladu z zakonom o interventnih ukrepih na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane bo mogoče omejiti promet z živili, kot tudi prepovedati njihov izvoz ali uvoz ter regulirati cene.
Zakon sam še ne predvideva nobenih omejitev, pač pa le daje podlago za to, je povedala ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandra Pivec. Ob tem je potrošnike pozvala h kupovanju čim več živil, ki jih pridelujemo v Sloveniji. Enako so menili tudi poslanci.
Na podlagi zakona se bo lahko omejil promet s kmetijskimi pridelki, živili in živali za prehrano ljudi. Če bi zaznali kakršnekoli spremembe, ki bi onemogočale dostop do kakšne skupine živil, bi lahko prepovedali izvoz, da bi s tem zadostili potrebam slovenskih državljanov. Naslednji ukrep je omejitev uvoza, če bi za to obstaja potreba.
Na predlog Levice so poslanci v zakon zapisali tudi možnost omejitve cene semen, semenskega in saditvenega materiala. "Gre za ključno surovino v pridelavi hrane za prebivalce," je pojasnila Violeta Tomić.
