Marija in Albin sta pred dnevi praznovala diamantno poroko
L. Markelj / Dolenjski list
14. 3. 2020, 07.25
Deli članek:
Marija in Albin Bobič z Vinjega Vrha sta pred dnevi praznovala diamantno poroko, ki obeležuje 60 let skupnega življenja.
L. Markelj
Mimi in Albin Bobič (zadaj v sredini) v krogu svojih bližnjih na praznovanju biserne poroke.
L. Markelj
Mimi in Albin ob poroki pred 60 leti.
Prav na svoj poročni dan, 27. februarja, sta diamantno poroko v krogu svojih dragih praznovala 86-letna Marija in 88-letni Albin Bobič z Vinjega Vrha v šmarješki občini. Njuna obraza sta žarela od sreče in hvaležnosti. Šestdeset let ni malo, sploh za današnji »moderni« svet, ko se toliko zakonov že po nekaj letih razdre. Naša diamantna poročenca sta prepričana, da je lepše živeti v dvoje in kdaj potrpeti, kot pa biti sam.
»Zdi se nama, kot bi se vzela včeraj,« je povedala Mimi (kot ji vsi rečejo), ko je z možem Albinom obujala spomine na skupno zakonsko življenje. Bilo je pestro. »Vsega je bilo: ljubezni, bolezni, lepega in hudega, a skregala se nisva nikoli, vedno sva se o vsem pogovorila,« sta Bobičeva razkrila recept za dolgo in složno življenje v dvoje, na katero sta res lahko ponosna. Oba sta zrasla v kmečkih družinah. Marija – zanimivo, tudi prej se je pisala Bobič – se je rodila leta 1933 v Čadražah kot drugi od 14 otrok, od katerih jih je devet preživelo. Izučila se je za šiviljo in hodila šivat družinam po domovih. Delala je tudi pri tetah v Ljubljani in Zagrebu, kjer se je naučila še kuharskih spretnosti. A pretehtala je ljubezen do domačega kraja in vrnila se je domov.
Albin sreča Mimi ...
Pa je nekega dne k njim pot pripeljala mladega in simpatičnega poštarja Albina Bobiča z Vinjega Vrha. Bila sta si všeč, kmalu sta se vzela, saj sta bila za tisti čas že v letih – Mimi je imela 27 let, Albin pa 28, in Mimi se je primožila na Vinji Vrh. Tu je Albin živel s svojimi starši in malo nečakinjo Marjanco. Njegova edina sestra Mihelca je namreč zelo mlada umrla, Albin in Mimi pa sta brez pomišljanja postala skrbnika njene petletne deklice. Bila je del njune družine in rasla je skupaj z njunima hčerkama: najprej se jima je rodila Marjetka, šest let pozneje še Andreja. »Lepo sta skrbela zame in imela sem varen dom in lepo otroštvo. Vsem mojim otrokom sta postala krstna botra in še danes imamo lepe in prisrčne odnose,« je z veseljem povedala Marjanca Dežman iz Družinske vasi.
L. Markelj
Rože so Mimijino veselje.
Poštar in gospodinja
Albin se je pošalil in dejal, da je bil med samimi dekleti res blažen med ženami. A zadovoljen je bil tudi v svojem poklicu – tri desetletja je bil poštar. Žena Mimi, ki je bila vsa leta doma gospodinja in je skrbela za dom in družino, je možu vedno že zgodaj zjutraj pripravila zajtrk, da ni šel tešč od doma, včasih je med službo prihitel celo na kosilo. Še danes 86-letna Mimi vsak dan kuha in pripravi pet obrokov na dan. »Ob 6. uri sem že v kuhinji. Imava red, rada kuham, mož pa rad je,« se je nasmejala slavljenka. Ko se je Albin upokojil, še zdaleč ni miroval. Podal se je v kmetovanje in vinogradništvo, prideloval je odličen cviček. Domače vnukinje, ki so se pri starih starših rade čuvale, se ga bodo za vedno spominjale tudi po posebni taksi službi – invalidno vnukinjo Mijo je po šoli vedno prišel iskat na avtobusno postajo, včasih z motorjem, v snegu s sankami, pogosto pa kar s traktorjem in prikolico, na kateri je odpeljal še ostale in vso vaško mladino v hrib do doma. V njun dom se vsi bližnji radi vračajo, od njiju se učijo pravih vrednot in naukov za življenje.
L. Markelj
