Potem ko sta zeleno luč zadevnih odborov dopoldne prejela kandidat za ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek in kandidat za ministra za okolje in prostor Andrej Vizjak, so bile vse oči uprte v preostale tri kandidate, ki so jih danes čakala zaslišanja. Pred pristojne odbore DZ so danes stopili še dve nekdanji poslanki SMC, in sicer Simona Kustec kot kandidatka za ministrico za izobraževanje, znanost in šport, Lilijana Kozlovič kot kandidatka za ministrico za pravosodje ter Jernej Vrtovec kot kandidat za ministra za infrastrukturo. Vsi trije so zadevne odbore prepričali.
Odbor DZ za izobraževanje, znanost, šport in mladino je namreč po štirih urah razprave prestavitev Simone Kustec ocenil kot ustrezno. Za takšen sklep je glasovalo 10 članov odbora, proti pa jih je bilo šest.
Na zaslišanju je kandidatka za ministrico med drugim odgovarjala na vprašanje, kakšni so njeni načrti glede priprave nove bele knjige na področju vzgoje in izobraževanja in predloga zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti.
"Priprava bele knjige mora teči naprej, saj gre za temeljni dokument nadaljnjega razvoja vzgoje in izobraževanja," je dejala Kustečeva. O pripravi samega dokumenta je po njenih besedah veliko brala, a ga še ni videla, zato ga ne more ocenjevati. Za predlog zakona o znanstvenoraziskovalni dejavnosti pa je dejala, da je večinoma pripravljen, da pa bo treba odpreti in pogledati še nekaj odprtih dilem, predvsem glede financiranja.
Glavne naloge
Kustečeva je sicer v predstavitvi na začetku zasedanja odbora kot eno glavnih nalog ministrstva izpostavila krepitev ugleda, spoštovanja in zaupanja v delo sistema izobraževanja, znanosti in športa. Med prioritetami je izpostavila tudi reševanje težav zaradi koronavirusa in aktivnosti pri predsedovanju Slovenije Svetu EU.
Med vsebinskimi prioritetami na področju vrtcev je izpostavila nadaljevanje priprave novele zakona o vrtcih in prenove kurikuluma za vrtce. Na področju osnovnih šol bo treba po njenih besedah proučiti rezultate evalvacije prvega triletja osnovne šole in na podlagi tega sprejeti nadaljnje ukrepe, razmejiti bo treba tudi razmerja med obveznim in razširjenim delom programa.
Za srednje šole bosta po njenih besedah potrebni ocena morebitnih sprememb pri maturi in prenova izbirnih vsebin v gimnazijah, proučiti bo treba tudi sistem financiranja. Na področju visokošolskega in univerzitetnega študija pa se namerava ministrstvo pod njenim vodstvom posvetiti pripravi novega nacionalnega programa visokega šolstva.
Šport Kustečeva vidi kot področje, ki je v javnem interesu in kjer je naloga države, da skrbi za njegovo promocijo, hkrati pa razvija vrhunski šport.
Vrtovcu zelena luč
Tudi kandidat za ministra za infrastrukturo Jernej Vrtovec je uspešno prestal zaslišanje pred odborom DZ za infrastrukturo, okolje in prostor. Da je bila njegova predstavitev ustrezna, je menilo 11 članov odbora, proti takemu sklepu pa jih je bilo sedem.
Vrtovec želi kot minister krepiti brezogljično družbo, uvesti e-vinjeto, se z dodatnim voznim pasom zoperstaviti gneči na mestnih vpadnicah, predvsem pa posodobiti železniško infrastrukturo. "Moto mojega delovanja bo Infrastruktura po meri ljudi," je začel predstavitev pred matičnim odborom. Poudaril je, da želi infrastrukturo narediti dostopno, uporabno in jo približati ljudem, ne glede na to, ali živijo v mestih ali na podeželju.
V razpravi se je več članov odbora obregnilo ob Vrtovčevo starost. Lidija Divjak Mirnik (LMŠ) in Dušan Šiško (SNS) sta izpostavila njegovo mladost in neizkušenost na področju infrastrukture. "Čudim se, da ste se vsi trije kandidati iz NSi lotili tako zahtevnih resorjev," je dejal Šiško. "Upam, da se zavedate, da je eno voditi društvo, klub ali stranko, drugo pa voditi državo in v njej področja, s katerim je povezana usoda tako pomembnih objektov in razvoja kot tudi življenja državljanov," je dodal.
"Ta resor je tako zahteven, da moraš biti res, ampak res zelo pogumen, da se kot teolog lotiš teh zadev. Ko pa pogledam vaše delovne izkušnje - bili ste generalni sekretar Mlade Slovenije, tiskovni predstavnik NSi kot študent, potem ste se zaposlili kot tiskovni predstavnik NSi, eno leto ste kot samostojni podjetnik imeli agencijo za odnose z javnostmi, potem pa ste postali poslanec. Res vas občudujem, vsa čast, da ste si to upali," je podobno menila Divjak Mirnikova.
"Mladost me ne moti, nasprotno, mladost naj bi prinašala svežino in ambicioznost," pa je menila poslanka Levice Violeta Tomič. Kot je poudarila, bo samo delo pokazalo, kako udobno je 34-letnemu Vrtovcu v velikih čevljih, v katera stopa. V bran mu je stopil tudi Jani Prednik (SD). Nad njegovo mladostjo je navdušen, hkrati pa je poslanec SD izpostavil, da v politiki zagovarja profesionalizem. Se je pa Prednik dotaknil tretje razvojne osi in Vrtovčeve napovedi, da bodo preučili možnost morebitne spremembe trase, a ne na račun oviranja že začetih del. Kot je dejal, je legitimno in prav, da minister zadeve pregleda, a bo Vrtovec po njegovem mnenju na koncu ugotovil, da zadev ni mogoče spreminjati.
Vrtovec je poudaril, da bo njegova mladost "vsako leto manjši problem". Glede delovnih izkušenj pa je poudaril, da je poklicni politik: "Nisem strokovnjak s področja, ki ga prevzemam, bom pa obdan s strokovnjaki, ki me bodo znali pravilno podučiti, jaz pa bom znal njihove ideje in usmeritve pravilno politično interpretirati in jih v DZ zagovarjati." Zagotovil je, da sprejemanje odgovornosti zanj ni lahko. "Sem pa prepričan, da bom kot politik znal dobro krmariti."
Navzkrižje interesov
Očitki so leteli tudi na podpredsednika NSi Valentina Hajdinjaka, ki naj bi se zaradi svoje zaposlitve v projektu izgradnje drugega železniškega tira Divača-Koper znašel v navzkrižju interesov. "Če bo prišlo do navzkrižja interesov, bomo v stranki ustrezno ukrepali," je zagotovil Vrtovec. Glede drugega tira je pojasnil tudi stališče do morebitnega vstopa zaledne države v projekt. Meni, da "se moramo s sosednjimi državami pogovarjati, ne pa jih izključevati". Odgovarjal je tudi na vprašanja v zvezi z uvedbo "super nadzora" nad projektom drugi tir. Priznal je, da so močne kontrole že vzpostavljene, bi pa supervizor pomenil še dodatno zagotovilo.
Glede modernizacije železniških prog je povedal, da bi po njemu dostopnih podatkih z novimi vlaki in izvedenimi rešitvami na progi že konec leta med Mariborom in Ljubljano lahko potovali uro in 25 minut. V zvezi z mariborskim letališčem pa je poudaril, da je najprej treba razčistiti vse zadeve v zvezi s tožbo. "Na sodišče nimamo vpliva ne jaz kot minister, ne vi kot poslanci. Se pa zavedam pomena mariborskega letališča," je zatrdil.
Energetika
Na področju energetike je Vrtovec jedrsko energijo označil za "pomemben faktor, ko govorimo o čistih virih" in ji ne nasprotuje. Glede gradnje drugega bloka Nuklearne elektrarne Krško se zato nadaljuje priprava strokovnih podlag, ki bodo služile pri sprejemanju končne odločitve. Zavzel se je tudi za izgradnjo odlagališča radioaktivnih odpadkov na predvideni lokaciji, s Hrvaško pa bo po njegovem potreben meddržavni dogovor.
Glede hidroelektrarn je napovedal, da "jih bomo potisnili naprej", v skladu z okoljskimi dovoljenji. Zavzel se je za izgradnjo Hidroelektrarne Mokrice ter elektrarn na srednji Savi. "Ko postopoma opuščamo fosilna goriva, moramo iskati nove vire obnovljive energije, zato sem tak zagovornik hidroelektrarn," je dejal.
Poslanko Levice Natašo Sukič je veselilo, da so vsi kandidati za ministre ozeleneli in kot relevantnega prepoznavajo zeleni dogovor. "Ampak moram reči, da se samo od ozelenelih besed naša družba ne bo kar razogljičila, predvsem pa je vprašanje, ali se bo razogljičila pravočasno". Besede niso dovolj, treba bo udejanjiti ukrepe, je pozvala. Vrtovec je članom odbora še enkrat zagotovil, da gre na ministrstvo pripravljen, da bo imel v kabinetu strokovnjake, politično voljo pa tudi ima.
Potrdili tudi Kozlovičevo
Odbor DZ za pravosodje je z osmimi glasovi za in štirimi proti prižgal zeleno luč tudi kandidatki za ministrico za pravosodje Lilijani Kozlovič. Kot prioritete je izpostavila nujne spremembe zakonov o varstvu osebnih podatkov in o preprečevanju korupcije.
Več poslancev je kandidatko pred tem spraševalo o njenih pogledih na vprašanje sovražnega govora v slovenski družbi. "Drznila si bom reči, da bi morda s sprejetjem etičnega kodeksa državnega zbora lahko marsikaj spremenili. Ljudje gledajo politike, kaj govorimo in kaj si mi dovolimo. In verjamejo, da je dovoljeno tudi njim," je vrnila žogico poslancem.
Glede razmisleka o ukinitvi sodne preiskave je poudarila, da tega ne napoveduje. "Treba je zadeve preučiti. Res pa gre za dvotirnost, da se dokazi najprej izvajajo na policiji, nato še na sodišču," je dejala in spomnila, da je Slovenija ena od redkih držav, ki to še ima.
Meira Hot (SD) je kandidatko za ministrico povprašala po njenem stališču do pobude za redefinicijo posilstva, kar je pripravljala dosedanja pravosodna ministrica Andreja Katič. Kozlovičeva je pojasnila, da se bo seznanila s študijo inštituta za kriminologijo. "Kot ženska in kot človek se nagibam k nekemu stališču, a se ne bom še definitivno opredelila", je dejala.
Poslancu Predragu Bakoviču (SD) je Kozlovičeva napovedala pripravo vizije zaporskega sistema, ker število zaprtih narašča. Sistem probacije je pohvalila in pojasnila, da med drugim rešuje prav problem prepolnih zaporov. Glede njegovega predloga za uvedbo varnostne zapestnice za obsojene pa je dejala, da bo o tem razmislila.
Dejanu Kalohu (SDS) se je zahvalila za pobudo za prepoved ponovnega sojenja. Ta je izpostavil primer slovenskega hekerja Matjaža Škorjanca, ki je pri nas že prestal zaporno kazen zaradi hekerskih vdorov. Že pol leta pa je v priporu v Nemčiji, ker za ista kazniva dejanja njegovo izročitev zahtevajo ZDA. Kot je zagotovila Kozlovičeva, bo pobudo proučila.
Na kritična vprašanja nekaterih poslancev opozicije, kako bo v dveh letih lahko toliko stvari izvedla, glede na to, da je pravosodno ministrstvo v celotnem mandatu vlade Mira Cerarja izpolnilo zelo malo od obljubljenega, je Kozlovičeva ocenila, da je bilo v času ministra Gorana Klemenčiča storjeno veliko več, kot je bilo zapisano v koalicijski pogodbi.
"Moje vrednote so še vedno enake kot v času Mira Cerarja. Moje vrednote so še vedno socialno-liberalne in se niso spremenile, smo enaki ljudje, le v drugi konstelaciji," pa je odgovorila na poslanske očitke o sodelovanju v koaliciji s SDS.
Povedala je tudi, da ni naklonjena zapiranju meja, kot temu ni bila že v času Cerarjeve vlade, da pa so bili to tedaj nujni ukrepi in da se bomo tudi danes soočali z velikimi težavami zaradi pomanjkanja policistov.
