Tožilstvo predlaga razveljavitev prvostopenjske sodbe ter ponovno sojenje pred novim senatom, obramba pa ima pripombe na sodbo glede neupravičenega snemanja.
Tožilstvo izpodbija sodbo, ki obsega 418 strani, zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Po mnenju tožilke Katarine Bergant je sodba pomanjkljivo obrazložena. Kot je dejala, je Radan spreminjal svoj zagovor, medtem ko se sodišče do teh številnih sprememb ni opredelilo, pač pa je dokazni postopek ves čas prilagajalo spremembam zagovora. Vendar pa so te spremembe v zagovoru zelo pomembne, ker je treba ugotoviti zakaj in po kateri ugotovitvi je do njih prišlo.
Bergantova meni, da tožilstvo ni bilo enakovredno obravnavano kot obramba. Odnos sodišča je bil drugačen tudi do tistih prič, ki so Radana obremenjevale, in tistih, ki so ga razbremenjevale. Prav tako je bil drugačen odnos do strokovnjakov, ki jih je predlagalo tožilstvo in obramba.
Prestopil naj bi pooblastila
Po mnenju tožilke je avstrijski izvedenec Wofang Kröll prestopil svoja zakonska pooblastila, ko je bil nedostojen in žaljiv do strokovne priče tožilstva Mateje Lopuh. S tem, ko mu je sodišče prepustilo komentiranje in žaljenje, mu je po mnenju tožilstva prepustilo vodenje postopka.
Za Bergantovo je bila zelo pomenljiva Kröllova izjava, da je zdravniški zagovornik. Po njenem mnenju bi bilo treba zaradi videza nepristranosti postaviti novega izvedenca, a do tega kljub njenem predlogu ni prišlo. Zaupanje v izvedenca je bilo tako veliko, da senat ni dopuščal predloga katerega koli drugega izvedenca, ki bi omajal to vero v Krölla. Prav tako je zavrnil postavitev izvedenca hematoonkologa, kljub temu da je Kröll sam dejal, da bi ob oceni stanja enega od bolnikov prekoračil svoje pristojnosti.
Neprimerna izjava
Kot neprimerno je označila izjavo predsednika senata Martina Jančarja, ki se je zahvalil izvedencu klinične psihologije Alešu Friedlu, da je odstopil od svojega mnenja. To je bilo sicer za Radana obremenjujoče. Na koncu sodišče ni imenovalo novega izvedenca psihiatrične stroke, pač pa je obveljalo to, kar je o Radanu povedala strokovna priča obrambe Alenka Sever, ki je sicer včasih delala na nevrološki kliniki, kjer je na koncu delal tudi Radan.
Tožilka je tudi predlagala Jančarjevo izločitev. In čeprav je tudi predsednik sodišča ocenil, da je bilo Jančarjevo postopanje na enem od narokov neprimerno, njenemu predlogu ni sledil.
Kaj meni obramba?
Sodišče je novembra 2018 Radana oprostilo tudi obtožb neupravičenega snemanja bolnikov, zlorabe položaja s predpisovanjem receptov ter ponarejanja listin za bolniško odsotnost.
Obramba meni, da je sodišče pri obrazložitvi v sodbi glede neupravičenega snemanja zmotno ugotovilo dejansko stanje. Za sodišče ni bilo dvoma, da je Radan vedel, da ne sme fotografirati bolnikov in je bila jasno izražen naklep. A je sodišče ocenilo, da je nesorazmernost med majhnim pomenom kaznivega dejanja in posledicami obsodbe.
A bi po mnenju Radanovega zagovornika Milana Krstića moralo sodišče na tej točki izreči oprostilno sodbo iz več razlogov. Med drugim je opozoril, da iz teh posnetkov niso bile izdelane fotografije, ampak jih je Radan hranil na računalniku.
Radanov zagovornik Gorazd Fišer je danes zavrnil oceno tožilstva, da se je vodenje postopka prepustilo Kröllu. Ob tem je poudaril, da Radan ni spreminjal svojega zagovora, ampak ga je dopolnjeval, saj so se ob izvedencu medicinske stroke zastavljala dodatna vprašanja. Ob tem je opozoril, da je kaznivo dejanje ponarejanje listin, ki naj bi ga Radan zagrešil novembra 2009, danes že zastaralo.
Višje sodišče bo svojo odločitev pisno posredovalo strankam v postopku.
