Formalnosti v zvezi z otroki starši vedno urejajo v sodelovanju s centri za socialno delo. »Svetovanje na CSD je v vsakem primeru po družinskem zakoniku obveza za starša,« je povedal Marjan Kokot iz CSD Spodnje Podravje.
Svetovanje staršem se nanaša predvsem na dogovarjanje glede tega, kateri izmed staršev bo prevzel skrb za nadaljnje varstvo otroka in koliko stikov bo otrok imel z drugim staršem. Poleg tega staršem CSD svetuje tudi glede višine preživnine, kjer pa pogosto prihaja tudi do nestrinjanj, včasih celo do sporov, ki se končajo z odločitvijo sodišča.
Po najboljšem možnem scenariju se postopek zaključi v mesecu dni
Sprva se starši o preživnini dogovarjajo v okviru svetovanja na CSD. Kot je podrobneje pojasnil Kokot: »Svetovanje na CSD je v vsakem primeru po družinskem zakoniku obveza za starša. V okviru predhodnega svetovanja se starša lahko dogovorita o višini preživnine. CSD poda mnenje, ali je tako dogovorjena preživnina v korist otroka, nato preživnino vedno določi sodišče. Če starša sodelujeta pri vseh zadevah glede koristi otroka, so postopki na sodišču razmeroma hitro zaključeni. V primerih, ko se starša o vsem dogovorita in med njima ni nobenega spora, če je mnenje CSD pozitivno in tudi sodišče ugotovi, da je sporazum v korist otroka, se običajno zadeve zaključijo v enem mesecu do dveh. V takih primerih sodišče zgolj potrdi dogovor med staršema.
Do dogovora včasih šele po dveh letih, tudi s sodnimi izvedenci ...
Glede na pričujočo tabelo lahko spoznamo, da se staršem v veliki meri uspe dogovoriti glede višine preživnin. Žal pa se še vedno v preveč primerih dogovarjanje zaplete in takrat se preživnina določa s sodbo sodišča. »Če se starša ne dogovorita, lahko kdorkoli od njiju začne postopek pred sodiščem,« je povedal Kokot, ki žal ni mogel posredovati natančnega podatka o trajanju določanja preživnine po tem postopku.
Do preživnine je upravičen vsak otrok
Kljub temu pa nekateri starši svojih obveznosti ne izpolnjujejo. Otroci bi tako lahko bili zelo prikrajšani, še več, njihovo preživetje bi lahko bilo ogroženo. V takih primerih se lahko starši samohranilci obrnejo po pomoč na Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad RS (v nadaljevanju sklad). »Do izplačila nadomestila preživnine so starši samohranilci upravičeni v primerih, če preživnina ni bila poravnana v višini treh povprečnih preživnin za zadnje leto,« so sporočili iz sklada in dodali: »Z nadomestilom sklad zagotavlja osnovno socialno varnost otrok. Znesek nad nadomestilom sklada oziroma razliko (če je določena preživnina, ki jo je zavezanec dolžan plačevati, višja od nadomestila preživnine), zakoniti zastopnik še vedno izterjuje neposredno od preživninskega zavezanca.«
Za izplačilo nadomestila sklad terja zavezanca
Ne glede na to, ali sklad zagotovi nadomestilo preživnine, ostane zavezanec dolžan. Sklad namreč otroku zagotovi denarno nadomestilo, nato pa v razmerju do starša, ki ni izplačal preživnine, nastopi kot upnik. »Sklad je v ločenem izvršilnem postopku dolžan od preživninskih zavezancev izterjati vsa – iz naslova nadomestila preživnine – izplačana sredstva z obrestmi in stroški sodnih postopkov. To je sklad dolžan storiti z vsemi razpoložljivimi dovoljenimi sredstvi do dokončnega izplačila dolga,« so pojasnili v skladu. Kljub vsem zakonskim določilom pa podatki kažejo, da vse več otrok ne prejme preživnin.
Vsako leto več neplačnikov preživnin
Po podatkih, ki jih je posredoval sklad, je bilo v letu 2018 vloženih kar 947 novih izvršilnih predlogov zoper dolžnike v skupnem znesku 2.810.480 evrov. »V letu 2018 je sklad od preživninskih zavezancev – dolžnikov – sicer izterjal vračila nadomestil preživnine v skupnem znesku 2.578.830 evrov.« Podatki za leto 2019 pa kažejo, da trend neplačevanja preživnine narašča. Sklad je v letu 2019 vložil 1092 novih izvršilnih predlogov, kar pomeni 145 več primerov kot leto poprej. »Skupni znesek glavnic pa je v letu 2019 znašal 3.588.157 evrov. Od dolžnikov je sklad izterjal vračila nadomestil preživnine v skupnem znesku 2.490.783 evrov. Povprečna višina glavnice dolga je pri tem v obeh letih znašala 3000 evrov. Čas sodne izterjave je bil v povprečju pod 90 dni.«
