Odstotek gospodinjstev, ki so v 2019 s svojimi dohodki preživela mesec brez težav, se je glede na 2018 povečal za dve odstotni točki, s 17 na 19 odstotkov.
Na drugi strani pa se je za štiri odstotne točke, s 24 na 20, zmanjšal delež tistih gospodinjstev, ki so s svojimi dohodki shajala s težavami (težko oziroma zelo težko). »Največ gospodinjstev je s svojimi dohodki preživelo mesec z manjšimi težavami, in sicer 33 odstotkov, kar je približno toliko kot v prejšnjih letih,« je sporočil Statistični urad Republike Slovenije (SURS).
22.000 manj prikrajšanih
Povprečna samoocena zadovoljstva z življenjem na lestvici od nič do deset se je lani glede na leto 2018 še zvišala, in sicer za 0,2 vrednosti ocene s 7,3 na 7,5.
Stopnja resne materialne prikrajšanosti je bila v letu 2019 2,6-odstotna ali glede na prejšnje leto za 1,1 odstotne točke nižja. »To pomeni, da je v 2019 živelo v materialno prikrajšanih gospodinjstvih približno 52 tisoč ljudi (v 2018 pa 74 tisoč),« je še povedal SURS. Gospodinjstva, v katerih so živele te osebe, so še povedali, so bila zaradi omejenih finančnih virov prikrajšana za vsaj štiri od naslednjih devetih elementov, na podlagi katerih se tudi izračuna stopnja materialne prikrajšanosti: redno plačilo najemnine ali hipoteke, stanovanjskih stroškov, odplačevanje kreditov, primerno ogrevano stanovanje, poravnava nepričakovanih izdatkov v višini mesečnega praga tveganja revščine (v 2018 je to predstavljalo 600 evrov, v 2019 pa 650 evrov), mesni ali enakovreden vegetarijanski obrok vsaj vsak drugi dan, enotedenske letne počitnice za vse člane gospodinjstva, osebni avtomobil, pralni stroj, barvni televizor in telefon.
Koliko jih zamuja s plačili
Stanovanjski stroški, ki vključujejo tudi morebitno najemnino ali odplačila hipotekarnih posojil, so bili v 2019 veliko breme za 32 odstotkov slovenskih gospodinjstev, »kar je za tri odstotne točke manj kot v 2018. Plačilo stanovanjskih stroškov sploh ni bilo breme 15 odstotkom gospodinjstev, kar je za tri odstotne točke večji delež kot v preteklem letu,« je še pojasnil statistični urad in dodal, da je stanovanjske stroške, morebitno najemnino ali hipotekarno posojilo, druga posojila ali nakupe na obroke v zadnjih 12 mesecih zaradi finančne stiske vsaj enkrat plačalo z zamudo 11 odstotkov gospodinjstev; to je za eno odstotno točko manj, kot jih je bilo v letu 2018, in za devet odstotnih točk manj, kot jih je bilo v letu 2014, ko je bil odstotek takih gospodinjstev največji. Najemnino za stanovanje je vsaj enkrat v zadnjih 12 mesecih pred anketiranjem, ki so ga opravili, v letu 2019 plačalo z zamudo 12 odstotkov najemnikov stanovanj, kar je štiri odstotne točke manj kot v letu 2018.
Posojila za potovanja
Pri banki najeta posojila za nakup avtomobila, počitnice ali nakup pohištva je v letu 2019 odplačevalo 27 odstotkov gospodinjstev. Od tega so trije odstotki najemnikov posojil zamujali s poravnavo obveznosti.
Pri banki najeta posojila, ki niso bila namenjena nakupu stanovanja ali reševanju osnovnega stanovanjskega problema, temveč na primer za nakup avtomobila, počitnice, nakup pohištva, je, kot je ugotovil urad, v letu 2019 odplačevalo 27 odstotkov gospodinjstev. »Z odplačevanjem obrokov za ta posojila so zamujali trije odstotki teh gospodinjstev ali za eno odstotno točko manj kot v prejšnjem letu. Gospodinjstev, ki so odplačevala nakupe na obroke, na primer nakupe gospodinjskih naprav, pohištva, kurilnega olja, je bilo 19 odstotkov. Med temi je bilo pet odstotkov takih, ki so obroke odplačevali z zamudami, kar je približno toliko kot v prejšnjem letu. Med vsemi gospodinjstvi v Sloveniji pa je z odplačili posojil oziroma obrokov zamujal en odstotek gospodinjstev.«
Izboljšan rezultat
Slovenci, kot na podlagi ankete ugotavlja SURS, so na splošno bolj zadovoljni s tem, kako živijo. Povprečna samoocena zadovoljstva z življenjem na lestvici od nič (povsem nezadovoljen) do deset (zelo zadovoljen) se je leta 2019 glede na prejšnje leto še zvišala, in sicer za 0,2 vrednosti ocene – s 7,3 na 7,5. Skoraj osem od desetih je zadovoljstvo s svojim življenjem na splošno ocenilo z ocenami od sedem do deset, in sicer 78 odstotkov, kar je za pet odstotnih točk več kot v 2018. Delež oseb, ki so svoje življenje ocenile z najnižjimi ocenami (od nič do štiri), se je v 2019 znižal na štiri odstotke. Leta 2018 je, da je z življenjem nezadovoljnih, ocenilo šest odstotkov Slovencev.
