Na zatožni klopi se je znašla tudi vrsta županov, med njimi najpogosteje ljubljanski Zoran Jankovič, nekdanji koprski Boris Popovič in nekdanji mariborski Franc Kangler. Zoper Kanglerja je bilo podanih več kot 20 kazenskih ovadb, nobena izmed njih pa se ni končala z obsodilno sodbo.
Afera Patria
Slabe tri tedne pred državnozborskimi volitvami v Sloveniji septembra 2008 finska televizija YLE predvaja oddajo Resnica o Patrii, v kateri novinarMagnus Berglundobjavi, da je Patria plačala 21 milijonov evrov podkupnin za pridobitev 278 milijonov evrov težkega posla na sončni strani Alp. Denar je po besedah finskega novinarja romal tudi v žep takratnega premierja Janeza Janše, ki se je po volitvah preselil v opozicijo. Sojenje se je na ljubljanskem okrajnem sodišču začelo septembra 2011 in se tri leta za tem za Janšo,Ivana ČrnkovičainAntona Krkovičakončalo z obsodilno sodbo. To je potem potrdilo tudi višje sodišče, pa vrhovno sodišče, ustavno sodišče pa je primer razveljavilo in vrnilo v vnovično odločanje na prvo stopnjo, kjer pa je zadeva septembra 2015 zastarala še pred novo sodno odločitvijo.
Primer Magajna
Nekdanjega poslanca SD in aktualnega predsednika Krščanskih socialistov Slovenije Andreja Magajno je višje sodišče šest let in pol po prvih policijskih preiskavah na njegovem domu pravnomočno oprostilo očitkov o posedovanju otroške pornografije. Magajno so novembra 2010 obiskali kriminalisti, ker naj bi se znašel med več osumljenimi Slovenci, ki naj bi po prijavi luksemburških organov s spleta nalagali pornografsko gradivo. Veliku prahu se je ob tem primeru dvigalo glede dela policije, saj so Magajni med preiskavo zaplenili več trdih diskov, ki pa so jih potem izgubili.
Afera Sova
Zaradi domnevne izdaje tajnih podatkov je leta 2013 na zatožno klop ljubljanskega okrajnega sodišča sedel nekdanji predsednik vladeTone Rop.V postopku se je znašel zaradi izjav, ki jih je junija 2007 kot poslanec dal novinarju TV SlovenijaVladimirju Vodušku,zgodba pa pravzaprav korenini že v letu 2004, ko so v javnost pricurljale informacije, da naj bi se vodja slovenske opozicijeJanez Janšain hrvaški premierIvo Sanaderdogovarjala o incidentih v Piranskem zalivu. Postopki so se vlekli desetletje, sodili so mu dvakrat, v prvo so ga že pravnomočno obsodili na plačilo 10 tisoč evrov kazni, vendar je sodbo februarja 2018 razveljavilo vrhovno sodišče, na drugem sojenju pa je bil Rop očitkov dokončno oproščen.
Goljufal pri izpitu iz nemščine
Novembra 2012 so ljubljanski višji sodniki potrdili prvostopenjsko obsodbo takratnega poslanca SDS Branka Mariniča na pogojno kazen petih mesecev zapora s preizkusno dobo enega leta zaradi napeljevanja h kaznivemu dejanju ponarejanja listin. Tožilstvo mu je očitalo in dokazalo, da je izpit iz nemščine na fakulteti namesto njega opravljal nekdo drug.
Pavle Rupar in Afera Aquaplus
Oktobra 2013 so ljubljanski višji sodniki pravnomočno zapečatili afero Aquaplus, v kateri se je na zatožni klopi znašel nekdanji poslanec SDS in župan Tržiča Pavel Rupar, obtožen zlorabe položaja, za kar je bil obsojen na eno leto zapora in vrnitev protipravno pridobljenega premoženja. Rupar je februarja 2004 od avstrijskega podjetja Aquaplus prek zastopnika Jurija Pintarja iz podjetja Imecon prejel 40 tisoč evrov za plačilo stroškov pri pripravi dokumentacije za ureditev komunalnega omrežja v tržiški občini, denarja pa potem ni predal v občinsko blagajno. Zaporna kazen je Ruparja v tem primeru doletela tudi zato, ker je bil prej trikrat obsojen pogojno.
Prijatelj kot prvi poslanec v zapor
V zaporu je pristal tudi poslanec SNS Srečko Prijatelj, in sicer kot prvi v zgodovini samostojne Slovenije. Kot je znano, je bil zaradi izsiljevanja podjetnika Marjana Mikuža in nezakonite posesti orožja obsojen na tri leta zapora. Medtem ko je prestajal kazen, pa so ga obsodili še za napeljevanje k dajanju in sprejemanju daril skupaj z nekdanjim pobeglim prvim možem Luke Koper Robertom Časarjem in Mikužem zaradi poslov z zemljišči na Orleški gmajni. Sodišče mu je nato izreklo enotno kazen šest let zapora. Svoboden je od oktobra 2014.
Jelinčičevi boji s sodnimi mlini
Zmago Jelinčič, Andrej Šiško in Matjaž Jerič naj bi v začetku devetdesetih sodelovali pri poskusu umora Milana Klementa. Ta je 11. avgusta 1992 v Brestanici pri Mariboru pod avtomobilom odkril eksplozivno napravo, ki naj bi jo po nareku poslanca in prvaka SNS tja namestila Šiško in Jerič. Slednja sta bila med postopkom spoznana za kriva, Jelinčič pa oproščen. Mariborski višji sodniki so primer pravnomočno zapečatili junija 2007. Jelinčič se je v svoji bogati politični karieri sicer večkrat znašel na sodišču. Med drugim so mu tožilci brez uspeha očitali promet z orožjem, ker je doma hranil revolver hrvaške osamosvojitvene vojne, ki naj bi ga njegovemu bratu podaril sam razvpiti general Janko Bobetko, sodili pa so mu tudi zaradi žaljivk, ko je o državnem tožilcu Jožetu Levašiču dejal, da mu ne bi dal v varstvo tropa narisanih ovac.
