V času, ko je na pohodu gripa in ko tudi uradne institucije potrjujejo, da je število obolelih v Sloveniji res veliko, je na družbenem omrežju Twitter našo pozornost zbudila objava očeta, ki trdi, da njegova hči v šolo hodi bolna, saj se boji, da bi jo zaradi odsotnosti doletel »celoletni test«. »Hčeri razlagam, da če hodi v šolo bolna, je sociopat, in ne junak. Pa mi pove, da imajo na gimnaziji zahtevano 90-odstotno prisotnost, sicer dobijo celoletni test. In seveda zato vsi sošolci hodijo v šolo bolni in trosijo viruse naokoli. Bravo, res bravo!!!,« pravi zapis.
Le govorice
Da bi preverili podatek, smo poklicali na omenjeno šolo, kjer se je ob našem vprašanju ravnatelj le nasmehnil. »Res je, da so se že septembra pojavile govorice o tem, a smo že takrat pojasnili, da ne držijo. Če bi starš prišel na roditeljski sestanek, bi mu to tudi pojasnili. Gre torej za neinformirane starše,« nam je pojasnil. Ob tem je dodal, da trenutno zaradi bolezni ne beležijo večje odsotnosti dijakov. Pogovor je razkril tudi, da srednje šole nimajo podlage v predpisih, da bi določale obvezno prisotnost. »Včasih je pravilnik o šolskem redu v srednjih šolah sicer dopuščal to možnost, a je na naši šoli nismo nikoli izkoristili,« je še dodal ravnatelj ene izmed gimnazij z najdaljšo tradicijo v Sloveniji.
Pokroviteljski starši
Kot pravi ravnatelj, pot do večje prisotnosti otrok pri pouku vodi prek motivacije, in ne prek predpisov: »Če bo otroka pouk zanimal, ga bo tudi obiskoval.« Ob tem pojasni, da so med starši izvedli anonimno anketo, ki je pokazala, da je kar 20 odstotkov staršev svojim otrokom že napisalo opravičilo zaradi slabega zdravja, čeprav z otrokom ni bilo nič narobe. O tem, da starši svojim otrokom radi pogledajo skozi prste, je prepričana tudi ravnateljica še ene izmed ljubljanskih gimnazij, kjer so z analizo podatkov o prisotnosti ugotovili, da so njihovi dijaki v povprečju v šolskem letu odsotni kar 149 ur. Tedenska obveznost dijakov znaša 32 ur, kar pomeni, da so v šolskem letu v povprečju odsotni skoraj pet tednov oziroma 13 odstotkov časa. »Imamo tudi dijake in dijakinje, ki imajo 10-odstotno prisotnost, a povprečje je tako.« Kot še pove ravnateljica, je sama izvedla raziskavo, ki je pokazala povezavo med prisotnostjo pri pouku in učnim uspehom.
Podatkov ni
V starih pravilnikih o šolskem redu v srednjih šolah je bilo zapisano, da lahko šole določijo odstotek obvezne prisotnosti pri pouku. V novem pravilniku, ki ima vsega 10 členov, tega določila ni več. Poudarek Podatka o tem, koliko so otroci od pouka odsotni zaradi bolezni, ne vodi nihče.
Šole so pri zagotavljanju prisotnosti pri pouku popolnoma avtonomne, prav tako pri beleženju podatkov o tem, koliko dijakov je pri pouku prisotnih. Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport (MIZS) so nam pojasnili, da podatkov o prisotnosti dijakov ne zbirajo. Prav tako nihče, ne MIZS, ne ministrstvo za zdravje, ne zavod za šolstvo, ne NIJZ ne beleži podatkov o tem, koliko časa so otroci odsotni zaradi bolezni. So pa na MIZS v teh tednih izvedli anketo, ki je pokazala, da je bila konec januarja (30. januarja 2020) povprečna odsotnost v šolah 19,71-odstotna, v najbolj izpostavljeni šoli pa kar 83,79-odstotna. V 20 odstotkih šol so morali pouk reorganizirati zaradi odsotnosti učencev, v 15 odstotkih šol pa zaradi odsotnosti učiteljev. Stanje pa se že izboljšuje, saj je na datum 6. februarja povprečna odsotnost le še 15-odstotna. Ob tem so z MIZS sporočili še, da se po podatkih šol povprečna odsotnost zunaj obdobja trajanja gripe in viroz giblje med nič in pet odstotki.
