Z novelo želi ministrstvo za notranje zadeve uskladiti zakon z drugo slovensko zakonodajo in odpraviti nejasnosti ter nedoslednosti nekaterih določb, ki so se pokazale v praksi. Omenjena direktiva je bila sprejeta leta 2017, Slovenija pa z implementacijo precej zamuja, zaradi česar ji grozi globa.
Predlog novele na novo ureja kategorizacijo orožja oziroma nekatere vrste do zdaj dovoljenega orožja seli v kategorijo prepovedanega orožja. To bo v primeru potrditve novele pod določenimi pogoji le izjemoma dovoljeno denimo športnim strelcem oziroma zbirateljem in muzejem.
Po kriteriju števila nabojev
Po novem bodo v kategorijo A, ki je prepovedana za civilno uporabo, uvrščene puške z več kot 10 naboji in pištole z več kot 20 naboji, kriterij za uvrstitev bo torej število nabojev. Isto orožje z uporabo manjšega nabojnika pa bo razvrščeno v kategorijo B. O razvrstitvi orožja v ustrezno kategorijo bo odločal pristojni organ glede na vrsto menjalnega nabojnika.
Določen je skrajni splošni rok za prekategorizacijo – tri leta po uveljavitvi novele zakona. Predlog novele določa tudi obveznost pristojnega organa, da za imetnike orožnih listin po uradni dolžnosti preveri izpolnjevanje določenih pogojev vsakih pet let. Zdajšnji zakon preverjanja po uradni dolžnosti ne določa.
Orožarji so lobirali pri SDS
V SDS med drugim predlagajo spremembe kategorij orožja, pri čemer so prisluhnili opozorilom Združenja orožarjev Slovenije. Predlagajo, da bi se pri uporabi lovskega dolgocevnega in športnega dolgocevnega orožja smela uporabljati naprava za dušitev zvoka.
Predlagajo tudi črtanje člena, ki po njihovem mnenju nesorazmerno posega v področje zbiranja orožja. Po njihovem mnenju je omejevanje nabave in posesti orožja iz kategorije D3 – hladno orožje zgolj na muzeje neprimerno ter predstavlja nesorazmeren ukrep glede na to, da je mogoče zdaj imeti v posesti strelno orožje, ki predstavlja bistveno večjo nevarnost za javni red in mir kot hladno orožje, prav tako so ti predmeti v večini držav EU v prosti prodaji.
SNS za manj regulacije dušilcev
Tudi v SNS s predlogom dopolnil predlagajo omogočanje uporabe dušilcev, saj naj ti ne bi imeli vpliva na nedovoljen lov oziroma druge oblike kriminala, imajo pa številne pozitivne učinke. Menijo, da bo prekategorizacijo težko izvesti v treh letih, saj je v državi okoli 140.000 kosov orožja, in predlagajo, naj se to izvede v petih letih.
SNS z dopolnili tudi predlaga, da se ustrezno uredi področje zasebnega zbirateljstva. Predlagajo tudi člen, po katerem bi bil lahko posameznik upravičen do dovoljenja za nabavo orožja iz kategorije A, če bi predložil dokazilo, da je član nacionalne strelske organizacije ali mednarodne in uradno registrirane strelske športne organizacije.
Med prijavljenimi lobističnimi stiki največ od Lovske zveze Slovenije
Potem ko je ministrstvo 22. oktobra lani predstavilo rešitve novele, so šli na delo lobisti. Glede na podatke v aplikaciji Erar Komisije za preprečevanje korupcije RS je bilo prijavljenih 90 lobističnih stikov, v katerih so lobisti poskušali vplivati na vsebino novele.
Dva sta bila prijavljena še pred predstavitvijo zakona, pri čemer sta se lobista obrnila na kabinet predsednika vlade.
Potem so se lobisti bodisi osebno bodisi prek elektronske pošte osredotočili na funkcionarje ali javne uslužbence DZ. Najdejavnejša je bila Lovska zveza Slovenije s 34 prijavljenimi lobističnimi stiki, Vojni muzej Logatec ima zabeleženih 30 stikov, Združenje orožarjev Slovenije je lobiralo 18-krat, Akcijska strelska zveza društev Slovenije pa dvakrat.
