Tako zveza Nato kot Združene države Amerike samostojno, imata v Iraku nameščene vojake. Oboji opravljajo približno enake naloge – svetovanje in usposabljanje iraške vojske. Obe misiji sta trenutno neaktivni. Po ameriški usmrtitvi iranskega generala Kasema Solejmanija v začetku leta, je geopolitična stabilnost v regiji namreč razrahljana.
Po atentatu je ameriški predsednik Donald Trump javno pozval Nato, naj naredi več na bližnjem vzhodu. Kaj naj bi to pomenilo, ni povedal. Se pa bodo v sredo sestali vsi obrambni ministri držav članic zveze Nato, vključno z ameriškim ministrom Markom Esperjem. Na tem sestanku naj bi se dogovorili, kako bo Nato posegla v Irak, poroča portal Euractiv.
“Pogovarjamo se denimo o tem, kaj več lahko Nato v Iraku stori na področju usposabljanja,” je o tem dejal generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg. Najprej naj bi sicer zveza skušala iraško vlado prepričati, da jim dovoli ostati v državi, je poudaril.
Sicer naj bi se zveza z ZDA pogovarjala o možnosti, da del ameriških vojakov, ki sedaj delujejo v okviru mednarodne koalicije proti Islamski državi, prestavijo pod okrilje misije Nato za usposabljanje, neimenovane vire navaja ameriška tiskovna agencija Bloomberg. Natova misija v Iraku trenutno šteje približno 500 vojakov. Ta številka bi se lahko, z novim dodatkom amerriških vojakov, povečala na okoli 700.
Ta rošada pa bi morala imeti tudi izrecno podporo vlade v Bagdadu, kar pa zna biti problem. Iraški parlament je prejšnji mesec namreč sprejel resolucijo, s katero iz države podi vse tuje vojake. Ni še jasno, ali politična klima v državi takšen korak sploh omogoča.
