Na eni strani imamo nadpovprečno število postelj za dolgotrajno oskrbo, po drugi pa akutne potrebe po zagotovitvi 50 odstotkov dodatnih postelj, saj na sprejem v dom trenutno čaka blizu 11.000 starostnikov.
Povsem drugačno sliko pa kažejo na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ), kjer pravijo, da je prošenj za takojšen sprejem le 1000 do 2000, ostali si s prošnjami samo želijo zagotoviti posteljo v domu v bližnji prihodnosti.
»Zasedenost domov spremljamo na podlagi enotnega modula za pregled prošenj in prostih mest v domovih za starejše. V tem modulu je na dan 27. januar 2020 skupno 11.987 prošenj. Pri podatkih o čakajočih so evidentirani tisti, ki pošljejo prošnjo, ki je lahko aktualna ali poslana na zalogo. Po navedbah domov za starejše je tako med aktualnimi prošnjami približno desetina takih, ki so zainteresirani za takojšen sprejem, kar pomeni, da v tem trenutku primanjkuje od 1000 do 2000 mest. Pri tem želim poudariti, da so pri podatkih o čakajočih evidentirani tisti, ki pošljejo prošnjo, ki je lahko aktualna ali poslana na zalogo. Kot aktualna se denimo vodi prošnja, ki jo prosilec odda za enoposteljno sobo v točno določenem domu. Če se mu medtem ponudi mesto v dvoposteljni sobi v drugem domu za starejše in to možnost zavrne, njegova prošnja še vedno ostane zabeležena kot aktualna za želeno namestitev. Ponovno poudarjamo, da je po navedbah domov za starejše med aktualnimi prošnjami približno desetina takih, ki so zainteresirani za takojšen sprejem, preostale vloge so poslane na zalogo.«
Dejstvo je, da so številni starostniki in njihovi svojci v hudi stiski, ker ne morejo priti do potrebne oskrbe. Poleg tega, da si številni domov zaradi previsokih cen preprosto ne morejo privoščiti in so zaradi ugodnejše ponudbe (brez čakalnih dob) vse bolj iskani domovi na sosednjem Hrvaškem, je premalo tudi pomoči na domu.
Vlada prostorska stiska
V Sloveniji je sicer 59 javnih zavodov in 43 koncesionarjev, ki izvajajo institucionalno varstvo. V javnih domovih za starejše je trenutno 13.466 mest, v zasebnih domovih za starejše s koncesijo 5320 mest in v posebnih zavodih za odrasle 2253 mest. Skupno je na področju institucionalnega varstva 21.039 mest, od tega za starejše 18.786 mest. Da v domovih vlada prostorska stiska, ne preseneča, kajti država je zadnja nova domova za starejše in javna zavoda v Ljubljani in Mariboru zgradila ter ustanovila v letih 2004 (Dom za starejše občane Fužine) in 2005 (Dom za starejše občane Tezno). Država tako že več let ni zgradila nobenega doma za upokojence, gradijo se le zasebni s koncesijo, ki pa so za oskrbovance praviloma dražji.
Vrbnjakova: Petnajst let že čakamo na zakon o dolgotrajni oskrbi, država pa nič!
Da bi država morala iz proračunskih sredstev graditi javne domove za starejše, opozarja tudi ormoška občinska svetnica Veronika Vrbnjak iz vrst Desusa. »Že leta opozarjamo, da bi se zakonsko moral urediti dostop do dolgotrajne oskrbe starostnikov, saj je ta zdaj odvisen od socialnega statusa – in to je skrajno diskriminatorno. Gradili bi lahko javne domove ali kakšne druge oblike skupnosti, kjer bi oskrbovanci imeli občutek domačnosti. Mogoče bi bile številne zaposlitve vseh profilov, ne pa da se naš izšolan kader zaradi višjih plač raje zaposluje v Avstriji in Nemčiji. Šestdeset tisoč ljudi je upravičenih do dolgotrajne oskrbe, mi pa na ta zakon čakamo več kot 15 let!!! Država le gasi ogenj s podeljevanjem koncesij francoskim in avstrijskim družbam, ki izkoriščajo stisko starostnikov in si s tem ustvarjajo vrtoglave dobičke, ki jih seveda plasirajo v svojo državo,« je kritična Vrbnjakova, stisko starostnikov v naši državi pa je še takole ponazorila: »Slovenija je ena najbogatejših držav, z visokim proračunom, ki ne more zagotoviti ljudem, ki so ustvarjali in do upokojitve delali v državi, da bi dostojno preživeli jesen življenja v svoji domovini, temveč jih pošiljamo umirat na Hrvaško, kjer so domovi bistveno cenejši. Veliko je revnih ljudi, ki se nočejo izpostavljati, zato je treba čim prej sprejeti takšen zakon o dolgotrajni oskrbi, ki ne bo izključujoč.«
Podeljene »mrtve« koncesije požrle 500 postelj
»V naslednjih dveh letih je v proračunu zagotovljenih 10 milijonov evrov, kar je bistveno več, kot je bilo v preteklih letih (npr. v letu 2016 – 340.000 evrov, v letu 2017 – 0). V letih 2020 in 2021 bo na podlagi preteklega javnega razpisa zagotovljenih oziroma zgrajenih predvidoma 574 novih mest. Javno mrežo institucionalnega varstva za starejše bomo v prihodnjem letu razširili še za dodatnih 700 mest, ki jih je pred kratkim že odobrilo ministrstvo za zdravje. Vsaj še 500 dodatnih mest pa si želimo pridobiti tudi iz tako imenovanih mrtvih koncesij, ki so bile v preteklih letih že podeljene, a nikoli realizirane. Skupaj z vsemi drugimi širitvami in prenovami domov bi lahko v naslednjih dveh letih javno mrežo razširili s približno 2000 mesti, pri čemer to ne pomeni, da bo v dveh letih tudi že na voljo novih 2000 postelj,« so še dejali na ministrstvu.
Vse več prosilcev mlajših od 65 let
Namestitev v ustanovi vse bolj potrebujejo tudi osebe z demenco in težkimi zdravstvenimi stanji, pa tudi mlajši od 65 let zaradi zelo slabega zdravstvenega stanja. »Trenutno so vsi domovi starejših zasedeni. Še posebej dolge čakalne vrste so v vseh urbanih regijah ter v osrednjeslovenski in gorenjski regiji,« so povedali v Skupnosti za socialne zavode Slovenije, kjer še opažajo: »Predvsem se srečujemo s porastom prošenj za namestitev oseb z demenco in oseb s težjimi zdravstvenimi stanji. Vse pogosteje sorodniki prosilcev pričajo o zgodbah, kako starejši svojec v zelo kratkem času zaradi nenadnega poslabšanja zdravstvenega stanja (padec, možganska kap …) po zaključeni obravnavi v bolnišnici potrebuje takojšnjo namestitev v dom. Vse več je tudi prosilcev, ki so mlajši od 65 let in bi zaradi zelo slabega zdravstvenega stanja potrebovali namestitev v ustanovi. Težave so tudi pri nameščanju uporabnikov z najzahtevnejšimi specifičnimi zdravstvenimi težavami, ki zahtevajo 24-urno neprekinjeno obravnavo teh uporabnikov.«
