Predlagatelji sprememb volilne zakonodaje LMŠ, SMC, SD, NSi, Levica, SAB in SNS želijo pred morebitno novo volilno tekmo, ko se igralci praktično že ogrevajo, spremeniti pravila igre. Odgovor ne vprašanje, kdo bi s tem pridobil največ, se skriva v odgovoru na drugo vprašanje. Kdo je najbolj goreč zagovornik sprememb pred morebitnimi predčasnimi volitvami?
To je prav gotovo SAB in njena predsednica Alenka Bratušek, ki na zadnjih parlamentarnih volitvah leta 2018 ni dobila zadostne podpore za izvolitev, danes pa je njena podpora med volivci tako nizka, po zadnjih raziskavah le 1,8 odstotka, da njeni stranki v primeru predčasnih volitev grozi izpad iz parlamenta.
Da možnosti izpada vsaj zmanjšala, SAB predlaga nekakšno začasno koalicijo, z oblikovanjem katere bi predčasne volitve zamaknili za toliko časa, da se sprememba volilnega zakona lahko sprejme.
V skladu z zakonskim predlogom sedmerice od devetih parlamentarnih strank bi namreč spremembe začele veljati za državnozborske volitve, ki bi bile razpisane po 21. decembru 2020. Datum pa ni izbran po naključju. Ustavno sodišče je decembra 2018 namreč ugotovilo, da je del zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v DZ, ki določa meje volilnih okrajev, neustaven. V treh desetletjih so namreč ob spreminjanju okrajev nastale prevelike razlike med številom prebivalcev med okraji. Ustavno sodišče pa je določilo dvoletni rok za odpravo neustavnosti.
Več vpliva volivcem
Po zdaj veljavni zakonodaji volivci na parlamentarnih volitvah volijo politične stranke, ki imajo z oblikovanjem vrstnega reda na kandidatni listi odločujoč vpliv na to, kateri kandidati bodo izvoljen. Če kandidatna lista dobi več poslanskih mandatov, se namreč v parlament uvrstijo kandidati glede na vrsti red.
Sedem strank pa zdaj predlaga uvedbo relativnega neobveznega prednostnega glasu, s katerim bi volivci imeli večjo vlogo pri odločanju o tem, kdo bo izvoljen. Volivec bi imel dve možnosti, lahko bi dal prednostni glas določenemu kandidatu ali pa še vedno listi kot celoti. Na listi bi bili nato izvoljeni kandidati, ki bi dobili največ prednostnih glasov, a bi morali prejeti več kot 4,5 odstotka vseh glasov, ki jih je prejela celotna lista.
»Če bi dal prednostni glas kandidatu, bi se štelo, da je dal glas tudi listi, če bi glasoval samo za listo, pa bi se štelo, da je izrazil voljo, da so v primeru, kadar s prednostnimi glasovi ni izvoljenih toliko poslancev, kolikor poslanskih mandatov dobi lista, na preostala mesta izvoljeni kandidati po vrstnem redu, kot so določeni na listi,« poroča Slovenska tiskovna agencija.
V največji opozicijski stranki, ki se zavzema za večinski volilni sistem, spremembam ostro nasprotujejo in opozarjajo, da bi te povečale centralizacijo države, saj predlog ukinja volilne okraje. Izvoljeni poslanci vseh strank bi se po oceni SDS v prihodnjih nekaj mandatih skoncentrirali v državnem in nekaterih regionalnih središčih, kjer je večja možnost medijske promocije za večje število volivcev. »Ugleden kandidat iz Mozirja bi težko zbral več preferenčnih glasov od kolega na isti listi v peti volilni enoti, ki je vsaj relativno poznan v Celju,« pravijo v SDS.
Iščejo še enega poslanca
Pod predlog sprememb se je podpisalo 59 poslancev, za sprejem pa je potrebna dvotretjinska večina, torej 60 glasov. Čeprav bi spremembe manjšim strankam, med katerimi so SAB, SNS, SMC in Desus, olajšale volilno kampanjo, saj bi se v njej lahko osredotočile na mestna središča osmih volilnih enot, s čimer bi imele lahko večji vpliv na izvolitev posameznih kandidatov, zakona za zdaj ne podpirajo v Desus.
Razlog se najverjetneje skriva v grožnji pred centralizacijo in večjim možnostim izvolitve v mestnih središčih, saj ima Desus med starejšimi na podeželju močno volilno bazo.
Desus spremembam uradno nasprotuje, ker se zavzemajo za preoblikovanje meja volilnih okrajev, in ne njihovo ukinitev. Po kongresu stranke so sicer novoizvoljeni organi stranke znova odprli razpravo na to temo in pozvali terenske organizacije, naj se do predlogov opredelijo, nato pa se bodo znova opredelili do sprememb volilne zakonodaje.
Ob tem velja upoštevati, da bi lahko morebitno oblikovanje nove koalicije hitro spremenilo razpoloženje posameznih strank do predlaganih sprememb. Vodja poslanske skupine SMC Igor Zorčič je sicer napovedal, da bodo zakon podprli, četudi bi se morda vmes oblikovala nova koalicija, v kateri bi sodelovali, a to ni zagotovilo. Stranka modernega centra in njen takratni predsednik Miro Cerar sta namreč pred volitvami zatrjevala, da z SDS ne bosta sklenila koalicije, zdaj pa se stranka aktivno pogovarja za oblikovanje koalicije pod vodstvom SDS.
SMC, ki jo po zadnjih raziskavah podpira le 1,5 odstotka volivcev, si za novo koalicijo močno prizadeva, ker ji tako kot SAB v primeru predčasnih volitev grozi izpad iz parlamenta. Nobeni izmed njiju morda sprememba volilne zakonodaje ne bo pomagala, saj ju morajo za vstop v parlament še vedno podpreti štirje odstotki volivcev. Enako velja za SNS, ki jo podpira 2,6 odstotka volivcev, medtem ko je Desus s 4,1-odstotno podporo na meji parlamentarnega praga.
Strokovnjaki za absolutni prednostni glas
Volivci bi imeli največji vpliv na izvolitev poslancev v primeru absolutnega prednostnega glasu. Čeprav to rešitev podpira večina pravnih strokovnjakov, politične stranke to kategorično zavračajo. Volivec bi svoj glas oddal tako, da bi glasoval za posameznega. Če stranka dobi mandat, je izvoljen kandidat, ki je dobil največ preferenčnih glasov, brez vsakih drugih omejitev. Takšna rešitev bi lahko popolnoma premešala razvrstitev kandidatov iste stranke, s čimer pa bi politične elite izgubile vpliv na izvolitev posameznega kandidata.
