Je pa položaj nekoliko drugačen kot prej, saj imamo vsaj nekakšno potrditev sodišča, da je arbitražna razsodba zavezujoča, je dodal. Tako je zdaj nekoliko več poudarka na tem, da obe strani dejansko morata ukrepati, da se morata usesti in se pogovoriti o izvajanju, ni pa nikakršnega izvršnega oziroma nadzornega organa, ki bi presodil, ali sta strani ustrezno ukrepali za izvršitev razsodbe, je pojasnil Bickl, ki je lani doktoriral iz slovensko-hrvaškega spora o meji.
Na vprašanje, ali je upravičeno zadovoljstvo Slovenije, ki izpostavlja, da je sodišče potrdilo, da je arbitražna razsodba zavezujoča, je Bickl odgovoril, da prvi odzivi iz Ljubljane in Zagreba kažejo, da je vselej prostor za tolmačenje sodnih odločitev. Analitik sicer meni, da bi lahko slovenska stran v času do velike noči pozvala hrvaško k začetku pogovorov o izvajanju arbitražne odločbe in demarkaciji meje na kopnem, pri čemer bo zanimivo videti, ali se bo ponovilo, kar se je zgodilo po razglasitvi arbitražne razsodbe leta 2017.
Takrat sta namreč strani prišli na sestanke z zelo različnimi zamislimi. Slovenska stran je vselej vztrajala, da to morajo biti pogovori o izvajanju arbitražne odločbe, Hrvaška pa je želela širše pogovore, je spomnil. Če se strani znova ne bosta uspeli dogovoriti o dnevnem redu, potem po analitikovem mnenju tvegata ponovitev statusa quo po razglasitvi odločitve leta 2017.
Nikoli ne bomo vedeli, kaj se je dogajalo v zakulisju
Na vprašanje, ali je razglasitev nepristojnosti zanj presenečenje in ali ima sodba politično ozadje, Bickl odgovarja, da je sodišče poleg Evropske centralne banke najbolj neodvisna institucija EU. Čeprav je v Sloveniji veliko dvomov v smislu, da je bila komisija preveč politična in naklonjena eni strani, pa sodišče ne more biti zelo politično, je prepričan analitik.
Ob tem sicer izpostavlja, da ne bomo nikoli vedeli, kaj se je dogajalo v zakulisju, saj so sodna posvetovanja tajna. Poleg tega na Sodišču EU za razliko od nekaterih drugih sodnih teles ni odklonilnih ločenih mnenj, tako da ne bomo nikoli vedeli, ali je bila večina tesna ali je bila odločitev sprejeta skoraj soglasno oziroma kakšni so bili protiargumenti, je pojasnil.
O možnosti uporabe 273. člena pogodbe o delovanju EU za rešitev mejnega spora, ki ga izpostavlja sodišče, je Bickl dejal, da bi bil to pameten način rešitve spora, a da je težava v tem, da ne vidi možnosti, kako bi državi glede na različna stališča skupaj predložili primer sodišču.
Sodba je glede samega vprašanja pristojnosti sodišča enaka kot sklepni predlogi generalnega pravobranilca Priita Pikamäeja, je pa bistveno drugačna v odnosu do arbitražne razsodbe. Pravobranilčevo mnenje je bilo veliko presenečenje za vse, ki se ukvarjajo s temi vprašanji, in sodišče je to popravilo, kar je dobra novica. Sodbo o nepristojnosti pa preprosto moramo sprejeti, je sklenil analitik.
