Domača proizvodnja energije v Sloveniji je po podatkih statističnega urada leta 2018 znašala 148.000 teradžulov. Največji delež je prispevala jedrska elektrarna v Krškem, ki je zagotovila 42 odstotkov energije, sledijo obnovljivi viri energije, vključno s hidroelektrarnami (32 odstotkov), in premog s 25 odstotki. »Iz preostalih virov je bilo proizvedene manj kot 0,5 odstotka energije. Z domačimi viri energije je Slovenija zadovoljila 52 odstotkov potreb po energiji, preostala potrebna količina je bila zagotovljena iz uvoza,« ugotavlja statistični urad.
Povprečna cena električne energije je bila v Sloveniji po podatkih statističnega urada v tretjem četrtletju lanskega leta v primerjavi z drugim četrtletjem za gospodinjske odjemalce višja za tri odstotke, za negospodinjske odjemalce pa za odstotek.
Glede na ugotovitve in napovedi britanske neodvisne organizacije ICIS, ki se med drugim ukvarja z analizami in napovedmi gibanj v petrokemični industriji ter na trgih z energijo in gnojili, pa se bo cena električne energije v Sloveniji v prihodnjih letih dvignila v višave. ICIS namreč napoveduje, da bosta imela Slovenija in Hrvaška sredi desetletja najvišje cene električne energije v Evropi.
Odvisnost od premoga
»Cene energije bodo do sredine desetletja postale najvišje v Evropi zaradi naraščanja cen emisij ogljikovega dioksida, plina in premoga,« ocenjujejo v organizaciji. Proizvodnja električne energije iz fosilnih goriv po navedbah organizacije predstavlja skoraj tretjino vseh proizvodnih kapacitet, zato bodo naraščajoče cene premoga še vedno bistveno vplivale na ceno električne energije v regiji. V prihodnjih dveh letih naj bi cene električne energije tako v Sloveniji kot na Hrvaškem ostale pod 50 evri na megavatno uro, ker bo po njihovih napovedih cena izpusta ene tone ogljikovega dioksida ostala pod 27 evri. To bo vplivalo na nižanje cene proizvodnje lignita v Sloveniji in zemeljskega plina na Hrvaškem.
Po letu 2021 pa se bo strošek za emisije ogljikovega dioksida občutno povečal. V ICIS pričakujejo, da bo s sedanjih 23,40 evra na tono izpusta narasel na 35,40 evra. Cena proizvodnje električne energije v Sloveniji in na Hrvaškem pa naj bi se zato do leta 2025 povišala na 75 evrov na megavatno uro. Glede na to, da zdaj elektrika v končni ceni za gospodinjstva predstavlja približno 30 odstotkov, bi to pomenilo, da bi namesto zdajšnjih 15 centov za kilovatno uro plačevali 25 centov, je poročal spletni Žurnal.
Po letu 2025 naj bi se začela cena elektrike zmanjševati. V ICIS ocenjujejo, da se bo od leta 2025 do 2030 cena emisij ogljikovega dioksida znova zmanjševala in naj bi se ustavila pri okoli 21,20 evra na tono. Pri izračunu so upoštevali predvidevanja, da bomo v Sloveniji vse do leta 2030 z lignitom proizvedli 844 megavatnih ur električne energije.
Pri svojih napovedih so v ICIS upoštevali oceno, da se bo v Sloveniji kapaciteta proizvodnje električne energije iz solarnih in vetrnih elektrarn do leta 2030 podvojila, a bo še vedno predstavljala le štiri odstotke vse proizvedene energije. Za primerjavo, Hrvaška naj bi ta delež do konca desetletja povečala na 15 odstotkov.
Ob tem Slovenija visok delež električne energije pridobi iz hidroelektrarn, kar pomeni, da bodo spreminjajoči se hidrološki pogoji še naprej vplivali na dvig cen električne energije, še ugotavljajo v organizaciji ICIS.
