Z globo od 300 do 500 evrov se za storjeni prekršek kaznuje posameznik, če pokoplje pokojnika ali raztrosi njegov pepel na mestu, kjer to ni dovoljeno, oziroma za to nima ustreznega soglasja, je še zapisano v zakonu.
Vprašanje smrti in pogreba najdražjih se dotika človekovih zelo osebnih čustev in zato je za mnoge izjemnega pomena tudi način slovesa od bližnjih. A čeprav vse več občin ureja posebne prostore za raztros pepela, takšni obliki pokopa Katoliška cerkev nasprotuje.
Zakon o pokopališki dejavnosti opredeljuje štiri oblike pokopov – z žaro, s krsto, pokop, ki se opravi po predpisih, ki urejajo vojna grobišča ali prikrita vojna grobišča, ter pokop z raztrosom pepela. Slednja oblika pokopa je dovoljena na posebej določenem prostoru na pokopališču ali zunaj njega. Imena pokojnih, razen pri anonimnem pokopu, so, če naročniki pogrebov to želijo, napisana na skupnem nagrobniku. Na prostoru za raztros pepela je urejen skupni prostor za polaganje cvetja in prižiganje sveč. Zunaj tega prostora cvetja in drugih predmetov ni dovoljeno polagati, prav tako je prepovedno hoditi po tem prostoru, razen za namene vzdrževanja pokopališč.
Raztrosov pepela več kot pokopov s krsto
V Slovenski Bistrici je tovrstna možnost pokopa omogočena na mestnem pokopališču v neposredni bližini poslovilne vežice, prvi raztros pa so opravili leta 2012. »Odkar je raztros mogoč, je bilo tako opravljenih 60 pogrebov. Opažamo, da je pokopov na tak način vse več, zlasti v zadnjih dveh letih. Tako je lani delež pokopov z raztrosom pepela znašal 15 odstotkov, pogrebov s krsto je bilo manj kot deset odstotkov, vseh pogrebov skupaj pa je bilo 115. Na prostoru za raztros pepela se lahko na tablo zapišejo imena pokojnih, vsako leto pa se zgodi, da nekaj pokojnih pokopljejo anonimno – torej brez napisa,« je podatke predstavil Modest Motaln z bistriške komunale.
Ob tem pa beležijo tudi odločitve svojcev o ukinitvi obstoječih žarnih grobov in raztrosu pepela pokojnih, kot je slišati, zaradi znižanja stroškov vzdrževanja. Ta novodobnejši način pokopa je omogočen tudi na Ptuju. Iz Javnih služb Ptuj so odgovorili: »Pokop z raztrosom pepela se na ptujskem pokopališču izvaja od leta 2018 in od takrat do sredine januarja se je izvedlo 38 tovrstnih pokopov. Lani je bilo na ptujskem pokopališču izvedenih 183 pogrebov. Od tega je bilo 19 klasičnih, 20 z raztrosom pepela ter 144 žarnih pokopov.«
Pokop z raztrosom pepela v odlokih o pokopališki dejavnosti predvideva tudi več podravskih občin, med njimi tudi Markovci, a za zdaj ta možnost ostaja le še na papirju. »Prostor z obeležjem bomo uredili takoj, ko bo vreme to dopuščalo, denar v proračunu pa imamo že zagotovljen,« je zatrdil markovški župan Milan Gabrovec. Tekom leta se bodo te investicije lotili tudi v Majšperku.
Cerkev: Raztros pepela ni dovoljen, župnik ne sme prisostvovati
A medtem ko imajo ljudje čedalje manj zadržkov do te oblike pokopa, raztrosu pepela nasprotujejo v Katoliški cerkvi. Kongregacija za nauk vere, ki jo sestavljajo kardinali in drugi uradniki, je že pred slabimi štirimi leti objavila navodila o pokopu pokojnih in shranjevanju pepela v primeru kremacije (sežiga). Med drugim je zapisano, da raztros pepela v zrak, zemljo ali vodo ni dovoljen. Na prošnjo slovenskih škofov so lani posredovali dodatna pojasnila in izrecno zapisali, da pogreb z raztrosom ni dovoljen niti na pokopališčih, ki imajo posebno mesto za raztros. To pomeni, da lahko duhovnik pred samim raztrosom pepela opravi ustrezen del pogreba (tudi pogrebno mašo) v mrliški vežici, cerkvi oziroma na drugem primernem mestu ob žari pokojnika, ne sme pa prisostvovati pri prenosu pepela pokojnika na mesto raztrosa (sprevodu) in pri dejanju raztrosa. V smernicah za krščanski pokop je glede raztrosa pepela še zapisano, da je želja, da bi bil umrli raztresen v morje, v gorah, gozdu oziroma na pokopališču, krščansko nesprejemljiva, saj je v takšnih primerih bolj poudarjena ljubezen do narave in zemeljskega življenja kot pa z bogom in bližnjimi. Ob tem izpostavljajo še en vidik: »Pokop z raztrosom pepela izpušča možnost za molitveno spominjanje pokojnika, ki izhaja iz obiskovanja grobov. Kdor nima groba, ne dopušča spomina, zato hitro pride do pozabljanja.«
