Premostitev Glinščice na začetku
Državna revizijska komisija naj bi prejela mnenje izvedencev, da referenca, ki jo je pri oddaji ponudbe za premostitev doline Glinščice oddal konzorcij podjetij pod vodstvom podjetja Markomark Nival, ni ustrezna.
Na družbo 2TDK, ki je zadolžena za izvedbo projekta drugega tira, je že pred dnevi prispelo 15 ponudb za dela na odseku od Divače do Črnega Kala ter 14 za dela na odseku od Črnega Kala do Kopra. Med temi ponudniki bo razpisna komisija najprej izbrala tiste, za katere bo ocenila, da so usposobljeni za izvedbo projekta, nato pa v drugem koraku še dokončne zmagovalce razpisa. Ves postopek bi bil lahko zaključen do konca septembra. A če je soditi po dogajanju ob dveh največjih razpisih, torej za gradnjo druge cevi predora Karavanke in premostitev doline Glinščice, se postopki lahko podaljšajo zaradi številnih pritožb. Res je, da je vlada vmes spremenila pritožbeni postopek, a pritožbe so še vedno mogoče. »Veliko število prijavljenih je lahko prednost, saj bo imela komisija sladko delo pri izbiri, ali pa tudi slabost, saj bo možnih več pritožb,« so ob koncu zbiranja prijav povedali v družbi 2TDK.
Le dve slovenski podjetji
V obeh izpostavljenih primerih je glavno vlogo pritožnika odigralo podjetje Kolektor CPG, ki je eno od le dveh slovenskih podjetij, ki sta se prijavili na prvi del razpisa za izgradnjo trase drugega tira. Drugo je Gorenjska gradbena družba. Dejstvo je, da po propadu slovenskih gradbenih velikanov ni veliko slovenskih podjetij, ki bi imela potrebne reference za tako velik projekt. Poleg tega so, kot kaže, številni slovenski gradbeni prvokategorniki ugotovili, da bo pri tem projektu težko ustvarjati ekstra dobičke. Ko se je v pogajanja za izgradnjo druge cevi karavanškega predora vključil turški Cengiz, je Kolektor svojo ponudbo znižal za neverjetnih 17 milijonov evrov. Med podjetji, ki so svoje vloge oddala za gradnjo drugega tira, pa je še nekaj velikanov, ki bodo konkurenco še zaostrili.
Trkanje na čustva Slovencev
Zato ne čudi, da so konec preteklega tedna slovenski gradbinci potrkali na nacionalna čustva Slovencev. Iz GZS so namreč v javnost poslali sporočilo, v katerem trdijo, da so ponudniki iz tretjih držav slovenskim podjetjem nelojalna konkurenca. »Na razpisih je izključni kriterij za izbor izvajalca najnižja cena, kar pomeni izrazito favoriziranje ponudnikov, ki niso zavezani Kolektivni pogodbi gradbenih dejavnosti (KPGD),« so konec preteklega tedna sporočili iz GZS, ob tem pa je Sonja Šmuc izjavila še: »Bi Slovenci enako mirno gledali na odločitev države, da slovenskega kmeta ne potrebujemo, saj lahko kruh in mleko uvozimo iz držav, kjer ljudje delajo za nekaj evrov na dan?«
Dvojna vloga prvega gradbinca
Predsednik Zbornice gradbeništva in industrije gradbenih materialov pri GZS Kristjan Mugerli je dodal: »S takšnim načinom javni naročniki rušijo naša prizadevanja v socialnem dialogu za doseganje višjih plač in socialnih standardov za naše zaposlene, saj želimo tudi s tem povečati izjemno majhen interes mladih v Sloveniji za vstop v gradbene poklice, ki je med najnižjimi v državah EU.« Zanimivo je, da je Kristjan Mugerli hkrati tudi direktor podjetja Kolektor CPG, torej podjetja, ki konkurira na razpisu za drugi tir skupaj s turškima družbama Yapi Merkezi in Ozaltin. Poleg tega Kolektor CPG in povezana podjetja nimajo nikakršnih težav pri zaposlovanju delavcev iz tretjih držav, ob tem pa so pred dobrim letom v Delavski svetovalnici opozarjali prav na nekatere sporne prakse in kršitve pravic zaposlenih tujcev v okviru skupine Kolektor.
David in Goljat
Glede na to, da se bo moral Kolektor CPG, ki skupaj s podjetjem Kolektor Koling ustvari 200 milijonov evrov prometa in je trenutno največje slovensko gradbeno podjetje, za posel boriti z velikani, kot je China Communications Construction Company Limited, katerega prihodki znašajo kar 70 milijard evrov, China State Construction Engineering Corporation, ki ima okoli 270 tisoč zaposlenih in približno 28 milijard dolarjev letnih prihodkov, ter Power Construction Corporation of China, ki na leto ustvari okoli 45 milijard dolarjev prihodkov, je jasno, da si želi pomoči države, a le malo je verjetno, da jo bo dobil. Vprašanje je tudi, če se bodo v primeru neizbora poslužili sistema pritožb na DKOM, saj je nedavna izkušnja ob razpisu za karavanški tunel pokazala, da ta taktika v primeru finančno močnejšega nasprotnika ni uspešna.
