Rekorderji
Med ministri in ministricami, ki so najhitreje zapustili položaj, so Igor Maher (pet dni), Klavdija Markež (danes Perger) (pet dni), Alenka Trop Skaza (en mesec), Jožef Petrovič (en mesec), Marko Bandelli (dva meseca).
Z odstopom Marjana Šarca smo se Slovenci znašli pred tem, da bomo dobili že 14. vlado v svoji kratki zgodovini, torej od leta 1991 dalje. Polni mandat štirih let sta izpeljala le Janez Drnovšek med letoma 1993 in 1997 ter Janez Janša med letoma 2004 in 2008. Razmeroma dobro je kazalo tudi Miru Cerarju, a se je odločil odnehati tik pred ciljem in je odstopil le nekaj tednov pred koncem svojega mandata. Skupaj z vladami se menjajo tudi ministri, ministrice, državni sekretarji in sekretarke. Precej pogost pojav v Sloveniji je tudi menjavanje ministrov. Slovenci smo se navadili, da so razlogi za menjavo vodstva posameznega resorja precej pisani: imamo politike, ki si neupravičeno izplačujejo sredstva, ponarejajo diplome, so slabega zdravja ali pa čisto preprosto nesposobni. Malce smo pogledali naokoli in ugotovili, da imamo glede na to, da nam gre večino časa, odkar smo samostojni, ekonomsko razmeroma dobro, enega najbolj nestabilnih političnih sistemov v Evropi. Kar zagotovo ni dobro.
Jih menjamo kot spodnje perilo?
Nemčija je imela od leta 1949 devet predsednikov vlad oziroma kanclerjev/kanclerk(o). Od leta 1991 so se zamenjali vsega štirje, Angela Merkel je na svojem položaju že od leta 2005. Pa pri nas? Kot smo rekli, se bo v prihodnjih tednih oziroma mesecih oblikovala že 14. vlada, le dve sta dočakali polni mandat. Poleg tega se je tudi v času delovanja teh vlad zamenjal cel kup ministrov in ministric. Če pogledamo zgolj obdobje Angele Merkel, torej od leta 2005 dalje, so se morali iz vlade Janeza Janše (od 3. decembra 2004 do 21. novembra 2008) posloviti Janez Drobnič, minister za delo, Marija Lukačič, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, mag. Janez Božič, minister za promet, minister za zdravje mag. Andrej Bručan, minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo dr. Jure Zupan ter minister za razvoj Jože P. Damijan.
Prepih pri Pahorju
V vladi Boruta Pahorja (od 7. novembra 2008 do 10. februarja 2012) so se od stolčkov iz različnih razlogov poslovili minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregor Golobič, notranja ministrica Katarina Kresal, minister za gospodarstvo dr. Matej Lahovnik in njegova zamenjava mag. Darja Radić, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Milan Pogačnik, ministrica za kulturo Majda Širca, minister za zdravje Borut Miklavčič, ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs ter minister za okolje in prostor Karl Viktor Erjavec.
Vlade kratkega daha
Policija in vojska Od leta 2005 do danes so se na vrhu policije zamenjali: Darko Anželj, Bojan Potočnik, Jože Romšek, Matjaž Šinkovec, Janko Goršek, Stanislav Veniger, Marjan Fank in mag. Tatjana Bobnar. Generalštab Slovenske vojske pa so vodili Ladislav Lipič, Albin Gutman, Alojz Šteiner, Dobran Božič, Andrej Osterman, Alan Geder in Alenka Ermenc.
Ko se je na mesto predsednika vlade ponovno zavihtel Janez Janša, se mu je v sedlu uspelo obdržati vsega dobro leto (od 10. februarja 2012 do 20. marca 2013), medtem pa sta se zamenjala le ministra iz kvote Državljanske liste Gregorja Viranta, finančni minister Janez Šušteršič in pravosodni minister Senko Pličanič. Po letu dni je Janšo nadomestila Alenka Bratušek, katere vladavina je trajala le od 20. marca 2013 do 18. septembra 2014. A v časih, ko je bila Slovenija praktično pred bankrotom, so se vodje resorjev menjali hitro. Najhitreje je odšel minister za infrastrukturo in prostor Igor Maher, ki je zdržal manj kot 14 dni, nato mag. Stanko Stepišnik, minister za zdravje Tomaž Gantar ter tudi njegova nasednica dr. Alenka Trop Skaza.
Odstopil pred ciljem
V vladi Mira Cerarja se je zamenjalo šest državnih sekretarjev: Janez Lenarčič, Metod Dragonja, Franci Povše, Matevž Frangež in dr. Andreja Črnak Meglič ter Tadej Slapnik. Predčasno so odšli minister za obrambo Janko Veber, minister za finance dr. Dušan Mramor, minister za gospodarstvo Jožef Petrovič, Klavdija Markež in Stanka Setnikar Cankar, ministrici za izobraževanje znanost in šport, Julijana Bizjak Mlakar, ministrica za kulturo, ter Violeta Bulc, ki je prevzela mesto komisarke v Evropski komisiji.
Je kriv sistem?
Stroka za nestabilno politično okolje krivi proporcionalni volilni sistem. Stranke že dlje poskušajo najti kompromis za spremembo sistema, a tudi po več sestankih pri predsedniku republike rešitve še ni na vidiku. V Nemčiji, s katero se Slovenci radi primerjamo in si jo jemljemo za vzor, so se po slabih izkušnjah s proporcionalnim sistemom v prvi polovici prejšnjega stoletja odločili za mešani sistem. Vsak nemški volilec ima dva glasova. S prvim glasom voli osebo v svojem volilnem okrožju (preferenčni glas). Kandidat, ki v okrožju dobi največ glasov, je neposredno izvoljen v zvezni parlament. Pri neposrednih mandatih volilci torej odločajo po večinskem sistemu. Drugi glas pa odloča o tem, kako močna je določena stranka v parlamentu. Da se glasovi ne razdrobijo preveč, da je število strank vendarle nekoliko omejeno, morajo stranke zato, da prestopijo prag parlamenta, doseči na volitvah najmanj pet odstotkov glasov (pri nas tri odstotke). Izjemoma pa je stranka v parlamentu zastopana tudi, če si pribori tri neposredne mandate.
