Upokojena 66-letna gostinska delavka Elida Marušič iz Lucije je decembra lani preživela zadnji božič s partnerjem Josipom Božičem. »Josip je do konca oktobra vsak dan kolesaril po tri, štiri ure, nato pa je zaradi slabega počutja odšel k zdravniku,« nam je zaupala Marušičeva.
Njenemu življenjskemu sopotniku so novembra odkrili tumor na pljučih, rak pa se je že razširil na jetra in kosti. »Šel je v enem mesecu in pol,« je povedala Marušičeva. Zaradi hude diagnoze sicer ni pričakovala, da bo dočakal novo leto.
Marušičevo smo obiskali natančno mesec dni po smrti partnerja, ki ga je našla mrtvega na tleh ob sedežni garnituri 27. decembra nekaj minut pred eno uro zjutraj, umrl je nekje po polnoči. Partnerjeva smrt je zaradi težke diagnoze sicer bila pričakovana, Marušičeva pa še danes ne more verjeti, kaj se je dogajalo po njegovi smrti, saj je trajalo kar osem ur, da so truplo odnesli iz stanovanja.
Sosed ji je najprej pomagal, da sta njenega partnerja položila na posteljo, Marušičeva pa je nato poklicala dežurno ambulanto v Luciji, kjer so ji rekli, da naj pokliče na številko 112. »Tam sem dala vse podatke, izrekli so mi sožalje in me vezali na reševalno postajo. Ko sem vprašala, kdaj bo prišel zdravnik, sem dobila odgovor: 'Lahko takoj, lahko pa tudi čez tri ali štiri ure. Da vam povem iskreno, se jim ne ljubi priti. Najbolje, da ob sedmi uri zjutraj pokličete dežurno ambulanto v Luciji',« se dogodkov lanskega 27. decembra spominja Marušičeva.
Zjutraj je večkrat poklicala v ambulanto, a se na drugi strani ni oglasil nihče, zato je znova poklicala na 112, kjer je operaterju uspelo vzpostaviti stik z ambulanto. Petnajst minut kasneje je dežurna zdravnica že pozvonila pri Marušičevi. »Prišla je nekje petnajst minut do osmih. Mi so bili sedem ur brez zdravnika, to je sramota. Žalostno in resnično.« pravi Marušičeva. Zdravnica je nato klicala piransko komunalo, ki je zadolžena za odvoz pokojnega.
Vonj po alkoholu
»Pridejo gor, eden izmed njih je bil oblečen v modro delovno obleko, smrdel je po alkoholu, mi pa smo morali zapustiti prostor, v katerem je bilo truplo. Zakaj, ne vem. Nekaj dni prej je umrla oseba v tem bloku in so prišli v črnih oblekah, svojci pa so bili lahko ves čas zraven. Odpeljali so ga brez dostojanstva do umrle osebe. Bila sem vse iz sebe. Vsi smo jokali,« nam je pretreseno pripovedovala Marušičeva. Ob truplu partnerja so namreč celo noč preživeli tudi štirje otroci.
Ko je o vsem tem seznanila pristojne na komunali, je dobila odgovor, da vse zaposlenim dajejo tudi alkoteste in teste za droge ter da ne verjamejo, da bi njihov zaposleni lahko zaudarjal po alkoholu. »Delala sem v gostinstvu, takoj sem prepoznala vonj po alkoholu,« pravi Marušičeva. Ob tem je poudarila, da se zaveda, da bo morala račun na koncu poravnati, a pred tem zahteva javno opravičilo.
Opravičilo šele po našem obisku
Vse do našega obiska od Javnega podjetja Okolje Piran opravičila ni bila prejela. Glede očitka Marušičeve o vonju po alkoholu so nam odgovorili, da morebitno zlorabo alkohola in drugih substanc preverjajo, če pri katerem od delavcev posumijo na to. »V oddelku pogrebnih dejavnosti teh kršitev nismo nikoli zaznali. Domnevamo, da je gospa zavohala razkužilo, s katerim sta si delavca pred prevzemom pokojnika higiensko razkužila roke. Delavec, za katerega gospa navaja, da je zaudarjal po alkoholu, ne konzumira ne alkohola ne kave,« so nam odgovorili.
Ob tem so pojasnili, da so njihovi zaposleni pri ravnanju s pokojniki oblečeni v delovno uniformo, ki sestoji iz jakne in modrih hlač z žepom za zaščitne rokavice in masko, medtem ko zaščitnih kombinezonov nimajo. Poudarjajo še, da pogrebno dejavnost opravljajo s pieteto do pokojnih in njihovih svojcev. »Tudi etična, moralna in humana načela nam narekujejo, da z umrlimi ravnamo z vsem spoštovanjem. Zavedamo se, da je slovo od bližnjega vselej težek trenutek, in če so naši zaposleni žalujoči vdovi nehote povzročili kakršnokoli čustveno bolečino, se ji iskreno opravičujemo,« so zapisali.
Brez pojasnila
O tem, zakaj je do prihoda zdravnice minilo sedem ur, smo povprašali pristojne v Zdravstvenem domu Izola, a smo ostali brez konkretnega odgovora. »Iz pregleda razpoložljivih zapisov je razvidno, da je ob klicu (1.46) bilo sporočeno, da gre za pričakovano smrt. Klic je bil le posredovan zdravniku ekipe CUS-ME (1:58), izvoza ni bilo,« so nam sporočili.
Glede domnevne navedbe dispečerja, da se zdravniku »ne da« iti, pa je vodja Reševalne službe slovenske Istre Igor Crnić govoril z operaterjem, ki je opravil pogovor.
»Dogodka se kolega spominja. Pove, da je klicateljici pojasnil, da izvoz zdravnika zaradi potrditve pričakovane smrti lahko traja od dve do tri ure ter da bo zdravnika obvestil. Kot je pojasnil gospe, je po vnosu podatkov o klicu zdravnika obvestil in posredoval vsebino klica. Poroča tudi, da je zdravnica povedala, da bo sama poklicala svojce in se dogovorila, vsebino tega pogovora ne pozna, o dogovoru ni bil obveščen,« so nam še sporočili.
