z 51 glasovi proti

Dopolnilno zdravstveno zavarovanje ne bo ukinjeno. To so stranke in poslanci, zaradi katerih je državni zbor zavrnil novelo

A.S./STA
29. 1. 2020, 18.56
Posodobljeno: 29. 1. 2020, 20.09
Deli članek:

Poslanci so z 51 glasovi proti zavrnili novelo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, s katero bi ukinili dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Predlog je podprlo 32 poslancev.

STA
"Tisti, ki so prepričani, da je treba po koščkih ukinjati in spreminjati zdravstveni sistem, stopajo v polje nevarnega," je na današnji seji dejal Jani Möderndorfer.

V skladu z napovedmi so zakonski predlog podprli v LMŠ, SD in Levici. V SAB, kjer so sicer napovedali podporo predlogu, sta dva poslanca glasovala proti, to sta Franc Kramar in Marko Bandelli, ostali trije pa so bili vzdržani. Napovedi so se držali še v SNS, SMC, SDS, NSi in DeSUS ter glasovali proti.

Minister za zdravje Aleš Šabeder, ki opravlja tekoče posle, na glasovanju ni bil prisoten.

Predlog novele je v parlamentarni postopek vložila Levica. V prvotni različici so predlagali, da bi sredstva, ki se zdaj zbirajo v okviru dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja prenesli v obvezno zavarovanje. Ob tem so predlagali tudi dvig prispevnih stopenj in nov prispevek na kapitalske dohodke. A je koalicija predlog nato preoblikovala z uvedbo obveznega pavšalnega prispevka v višini 29 evrov mesečno.

Zavrnili tudi vsa dopolnila

Poslanci so zavrnili tudi vsa vložena dopolnila. Med njimi je bilo tudi dopolnilo LMŠ, ki je po opozorilih o finančni nevzdržnosti zakonske rešitve sledila predlogu Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in pred današnjo tretjo obravnavo vložila dopolnilo za dvig obveznega pavšalnega prispevka z 29 na 32 evrov mesečno. Za dopolnilo je glasovalo 34 poslancev, proti pa 50.

Potem ko je DZ v drugi obravnavi umaknil varovalko, da bi morebitne primanjkljaje v zdravstveni blagajni kril državni proračun, so v LMŠ v tretji obravnavi želeli tako določilo vrniti. S predlogom dopolnila niso uspeli, saj je proti glasovalo 50 poslancev, podprlo ga je 33.

Tudi v SD niso uspeli z dopolnilom, ki bi namesto pavšalnega prispevka uvedlo solidarnostno lestvico. Predlog, da bi posameznik plačeval obvezno dajatev glede na njegove prihodke, med katere so vključeni tudi kapitalski dohodki, prispevek pa bi tako znašal med deset in 150 evri mesečno, je prepričal 19 poslancev, proti jih je glasovalo 67.

Ker DZ v tretji obravnavi zakonskega predloga za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ni sprejel nobenega od vloženih dopolnil, je predlog zaradi sprejetih dopolnil iz druge obravnave ostal neusklajen. Predsednik DZ Dejan Židan je zato Levici kot predlagatelju naložil pripravo uskladitvenega dopolnila. Po pričakovanju so poslanci to dopolnilo sprejeli s 66 glasovi za in nobenim proti.

V poslanski razpravi je bilo iz vrst nasprotnikov novele slišati, da predlagana rešitev ne prinaša dejanske ukinitve dopolnilnega zavarovanja, ampak zgolj njegovo preoblikovanje. Poleg tega so izrazili skrb zaradi morebitnega primanjkljaja v zdravstveni blagajni in predlagane proračunske varovalke. Opozorili so tudi, da se novela loteva pomembnih sprememb, ki bi terjale širok družbeni konsenz, in podvomili, da bi ukinitev dopolnilnega zavarovanja prinesla kakršnokoli izboljšanje za bolnike.

Poslanske skupine, ki so soglašale z novelo, pa so poudarile, da bi z njo naredili prvi korak k pravičnejši ureditvi plačevanja prispevka. Če bi DZ novelo sprejel, bi začela veljati leta 2021, do takrat pa bi, kot so na primer v razpravi izpostavili v Levici, imeli čas za dogovor, kako poskrbeti za pravično ureditev financiranja.

Dopolnilno zdravstveno zavarovanje ponujajo zavarovalnice Vzajemna, Triglav in Adriatic Slovenica, trenutna mesečna premija pa znaša okoli 35 evrov. Ob ukinitvi dopolnilnega zavarovanja bi morali nadomestiti dobre pol milijarde evrov sredstev. V Levici so ob vložitvi zakonskega predloga poudarili, da se vsako leto z obračunavanjem administrativnih stroškov zavarovalnic izgubi 50 milijonov evrov.

Že poslanska razprava nakazala, da se zakonskemu predlogu ne obeta zadostna podpora

Poslanska razprava na današnji seji DZ je nakazala, da se zakonskemu predlogu ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ne obeta zadostna podpora. 

"Za manj denarja ni mogoče dobiti več," je bila do predloga novele zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju kritična Iva Dimic (NSi). Po njenih besedah v poslanski skupini menijo, da bi novela povzročila otežen dostop bolnikov do zdravstvenih storitev, saj Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) ni reden plačnik. "Prav tako obseg pravic, ki jih financira zdravstvena blagajna, ni prilagojen potrebam prebivalstva. To se kaže v dolgih čakalnih vrstah, s katerimi se nihče resno ne ukvarja," je opozorila.

Kociprova: Ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja je med prednostnimi nalogami koalicijskega sporazuma

Maša Kociper (SAB) je spomnila, da je ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja med prednostnimi nalogami koalicijskega sporazuma. "Ni torej res, da smo se tega lotili samo in zgolj zaradi vztrajanja Levice," je poudarila in dodala, da je treba preprosto držati obljubo, ki jo daš ljudem. Je pa po njenih besedah Levica vztrajala pri zakonskem predlogu, za katerega se je pokazalo, da ni finančno vzdržen in dovolj strokovno domišljen: "Niso bili pripravljeni počakati, da bi zakon pripravilo ministrstvo." Na koncu se je izkazalo, da v stranki SAB niso glasovali za. 

SMC odločno proti ukinitvi 

"Tisti, ki so prepričani, da je treba po koščkih ukinjati in spreminjati zdravstveni sistem, stopajo v polje nevarnega. To se je nam zgodilo - in to tudi naglas priznamo -, ko smo naivno podprli zakon o osebni asistenci, govoreč, kako bomo spremenili zakon o dolgotrajni oskrbi in bomo tam popravili, uredili vse pravice iz naslova osebne asistence," je poudaril Jani Möderndorfer (SMC). Po njegovih besedah je od tedaj minilo že nekaj let, zakona o dolgotrajni oskrbi pa še vedno ni.

Po mnenju Jelke Godec (SDS) novela in dopolnila ne zasledujejo nobenega od ključnih ciljev javnega zdravstva, kot so prosta izbira zdravnika, dostopnost storitev, in to ne gleda na dohodek, zdrava konkurenčnost, urejeno financiranje in urejenost sistema nasploh. "Ne ukinjate, zgolj preoblikujete prostovoljno dodatno zavarovanje v obvezni pavšal," je navrgla predlagateljem. Dodala je, da se bo morala nova vlada, katerakoli že bo, najprej soočiti z zdravstveno reformo, ki bo šla v dobro bolnikov.

"Dopolnilno zdravstveno zavarovanje ni davek"

Luka Mesec (Levica) se ni strinjal s stališčem SDS, da dopolnilo zdravstveno zavarovanje ni davek: "Prvič, to zavarovanje ni prostovoljno in drugič, to zavarovanje je davek ravno zato, ker ni prostovoljno. Namreč, če ne plačaš tega zavarovanja, če ti socialni in materialni položaj ne omogoča, da bi plačal 35 evrov na mesec, ne moreš zdravniku brez doplačila." Po njegovih besedah se Slovenija po vseh mednarodnih lestvicah, ki merijo solidarnost zdravstvenih sistemov glede na to, kako se vanje prispeva, uvršča slabo prav zaradi dopolnilnega zavarovanja.

STA
Luka Mesec se ni strinjal s stališčem SDS, da dopolnilo zdravstveno zavarovanje ni davek.

Bojana Muršič (SD) je današnje odločanje o noveli označila za "tisti odločilni trenutek in možnost, da brez kalkulacij naredimo, kar je edino prav, da dopolnilno zdravstveno zavarovanje ukinemo". Pri tem je poslanske kolege pozvala, naj podprejo "do ljudi pravično in s finančnega vidika vzdržno solidarnostno lestvico prispevkov, ki jo predlagajo v SD. Po njenih besedah bo to dokaz, da zmore DZ v negotovi politični situaciji narediti pravi korak, "ne za politiko in ne za njene kalkulacije, temveč za dobro ljudi".

Iz vrst SDS: "Ta predlog je ena velika bedarija"

Robert Pavšič (LMŠ) je navedel, da slovenski zdravstveni sistem v zadnjih treh desetletjih ni dočakal reforme. "Če se to zatakne že pri osnovnemu financiranju, potem nikakor ne moremo iti naprej na vsebinska vprašanja in dejansko razreševati težav, ki v zdravstvu so," je opozoril. Po njegovih besedah bi določitev pavšalnega prispevka v višini 32 evrov, kot z dopolnilom predlagajo v njihovi poslanski skupini, zagotovila finančno vzdržnost. Spomnil je na zadnje izračune ministrstva za finance, "da bi sistem v naslednjem letu pridelal 40 milijonov evrov dobička".

"Prepričala nas niso niti vložena dopolnila za tretjo obravnavo, ki pravzaprav obvezni pavšalni prispevek, kot naj bi se dopolnilno zdravstveno zavarovanje imenovalo po novem, še višajo z 29 na 32 evrov, namesto da bi ga popravili v bolj solidarnostnega," je dejal Branko Simonovič (DeSUS). Poudaril je nujnost hkratne priprave novega zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter zakona o dolgotrajni oskrbi: "Pomembno je sprejeti oba hkrati in hkrati priskrbeti stabilne vire financiranja."

"Ta predlog je ena velika bedarija," pa je bil oster Dušan Šiško (SNS). "Res je, da vlada odhaja, minister odhaja, ampak papirji bodo ostali. In v naši poslanski skupini sigurno ne bomo podprli tega predloga z z dopolnili, ker ne želimo novi vladi, ki bo prišla, takoj naprtiti ogromno delo," je dodal.