Sodelujoči v anketi so tokrat na prvo mesto najmanj zaželenih sosedov postavili odvisnika od drog, takoj za njim pa Roma, kar kaže na še vedno visoko nestrpnost med prebivalci naše dežele. K temu »vzdušju« prikimava tudi uvrstitev begunca in muslimana na četrto oziroma peto mesto. A ob tem preseneča tudi razmeroma visok odstotek (11,4 odstotka) tistih, ki nimajo nikakršnih predsodkov in bi za soseda sprejeli kogarkoli, število takšnih odgovorov se je po pogostosti povzpelo na tretje mesto. Sledili so odgovori, da za soseda ne bi želeli imeti prostitutke, osebe, okužene z virusom hiv, homoseksualno usmerjene osebe, žida, osebe druge rase, osebe druge veroizpovedi in neporočenega para.
Koga ne bi imeli za soseda?
1.Odvisnika od drog – 21,6 %
2.Roma – 19,6 %
3.Nimam predsodkov, vsakega bi sprejel za soseda – 11,4 %
4.Begunca – 11,2 %
5.Muslimana – 9,5 %
6.Prostitutke – 7,1 %
7.Osebe, okužene z virusom hiv – 5,1%
8.Osebe, homoseksualne usmerjenosti – 4,8 %
9.Žida – 3,1%
10.Osebe, druge rase – 3,7 %
11.Osebe, druge veroizpovedi – 2 %
12.Neporočenega para – 0,9 %
Ajda Bezenšek Špetič, strokovna direktorica, in dr. Nejc Jelen, vodja projekta Mi smo za strpnost iz Izobraževalnega centra Eksena
V Izobraževalnem centru Eksena menijo, da ti rezultati potrjujejo to, na kar že vrsto let opozarjajo: »Strpnost ni nekaj samoumevnega in prirojenega, ampak si je zanjo treba aktivno prizadevati in se o njej vseživljenjsko izobraževati. Še posebej zato, ker se nestrpnost danes večinoma pojavlja v obliki tako imenovane prikrite nestrpnosti, kar pomeni, da gre za ignoriranje, izključevanje in distanciranje v smislu: nič nimam proti tebi, a tudi nočem imeti nič s tabo.
Če kot družba ne bomo stalno vlagali v strpne odnose in temu ne bomo dajali zadostne pozornosti, potem bomo pač živeli v neki navidezno strpni in vključujoči družbi, kjer pa v resnici ni sprejemanja različnosti in pristnega sobivanja, ampak sta tiha stigmatizacija in diskriminacija. Rezultati ankete kažejo, da bi bilo treba uvesti izobraževanja o strpnosti v vsakodnevno življenje ljudi ter še posebej v vsa podjetja in ustanove, ki kakorkoli delajo z ljudmi.«
Miha Lobnik, zagovornik načela enakosti
Zagovornik načela enakosti ugotavlja, da podobne rezultate o diskriminaciji beleži tudi evropsko povprečje: »Po podatkih javnomnenjske raziskave Eurobarometra o diskriminaciji v državah EU, ki je bila objavljena maja lani, Slovenci ocenjujejo, da so najbolj diskriminirani pripadniki romske skupnosti (57 odstotkov), istospolno usmerjene osebe (47 odstotkov), transspolne osebe (40 odstotkov) in osebe zaradi svojega etničnega porekla (38 odstotkov). Podobni vrstni red kaže tudi evropsko povprečje: pripadniki romske skupnosti (61 odstotkov), etnično poreklo (59 odstotkov), barva kože (59 odstotkov), spolna usmerjenost (53 odstotkov). V Sloveniji bi se za prijavo v primeru diskriminacije na zagovornika načela enakosti obrnila slaba petina žrtev, kar je več od povprečja EU.« Ob tem Lobnik posebej opozarja, da je pomembno, da »ljudje ne privolijo v neenakopravno obravnavo«. »Spoštovanje raznolikosti in drugačnosti je ena ključnih vrednot naše družbe. Pomena človekovih pravic se moramo zavedati tudi, kadar niso kršene nam ali našim najbližjim,« pravi zagovornik.
