Združenje bank Slovenije je objavilo podatke, ki kažejo, da je število odobrenih kreditov v novembru in decembru, torej po uveljavitvi novih pravil Banke Slovenije, izrazito upadlo. Močno je upadlo tako število odobrenih potrošniških posojil kot tudi stanovanjskih posojil. Iz podatkov, ki jih je posredovalo 10 bank, je razvidno, da je bilo v primerjavi s številom novo odobrenih potrošniških in stanovanjskih kreditov v oktobru v novembru odobrenih le 37,98 odstotka potrošniških in 64,82 odstotka stanovanjskih kreditov ter v decembru le 36,19 odstotka potrošniških in 57,02 odstotka stanovanjskih kreditov.
Na ustavno sodišče
Komercialne banke so na take učinke opozarjale in banko večkrat pozvale k premisleku. Pred dnevi pa je naša največja banka NLB storila korak naprej in na ustavno sodišče vložila pobudo za presojo ustavnosti makrobonitetnih ukrepov Banke Slovenije. V NLB ocenjujejo, da so bili omejevalni ukrepi, ki jih je Banka Slovenije uveljavila s 1. novembrom lani, uvedeni prenagljeno in v preradikalni obliki ter bi jih bilo treba umakniti. Kot pravijo v NLB, so se za ustavno pobudo odločili po intenzivnem spremljanju gibanja obsega kreditiranja in števila kreditnih poslov ter po temeljitem premisleku. Banka Slovenije je ukrepe uvedla praktično čez noč ter z njimi vplivala na »presežno znižanje obsega kreditiranja in dostopnosti posojil Slovenkam in Slovencem v okviru striktno reguliranega in nadziranega sistema poslovnih bank in hranilnic, medtem ko je to dopuščeno pri dražjih in za stranke bolj tveganih tretjih ponudnikih«, pravijo v NLB.
Banka Slovenije
Kot so nam povedali na Banki Slovenije, posebnega komentarja glede morebitne odločitve poslovne banke za vložitev ustavne presoje nimajo. Tudi podatke o padcu števila odobrenih posojil poskušajo relativizirati. Kot pravijo, je za celovito oceno učinkov še prezgodaj, ob tem je treba upoštevati netipično obnašanje bank in posojilojemalcev v obdobju med najavo in uveljavitvijo ukrepa ter takoj po njegovi uvedbi, zamik med uvedbo novih pravil in črpanjem posojil ter učinek sezone in praznikov. Ob tem navajajo, da zadnji (za njih) verodostojni podatki kažejo, da se je novembra 2019 glede na mesec prej povečala medletna rast stanovanjskih posojil. Medletna rast potrošniških posojil pa se je nekoliko znižala, vendar je ostala visoka. Pri stanovanjskih posojilih se je medletna rast po oktobrski okrepitvi novembra še nekoliko povečala, na 5,8 odstotka. Neto mesečni prirast stanovanjskih posojil je tako oktobra (45 mil. evrov) kot novembra (38 mil. evrov) presegel povprečni mesečni prirast prvih devetih mesecev lanskega leta (28 mil. evrov). Novembra je medletna rast potrošniških posojil znašala 10,3 odstotka (oktobra 11,9 odstotka), v prvih devetih mesecih lanskega leta pa je znašala v povprečju 12,2 odstotka. Po nadpovprečnem prirastu potrošniških posojil oktobra (51 mil. evrov) se je njihov obseg novembra zmanjšal za 15 milijonov evrov. Povprečni mesečni prirast je v prvih devetih mesecih lani znašal 24 milijonov evrov, v preteklih letih pa je bil mesečni prirast potrošniških posojil ob koncu leta običajno nižji od letnega povprečja.
Ukrepi vlade in morebitne rešitve
Da niso naklonjeni ukrepom Banke Slovenije, so večkrat poudarili tudi predstavniki vlade. Ta je, kot vemo, v javno obravnavo dala osnutek zakona, ki bi državi omogočal izdajo pol milijarde evrov poroštev za stanovanjske kredite. Kot smo že pisali, poroštva na ukrepe Banke Slovenije nimajo nobenega vpliva, je pa predsednik vlade pozval Banko Slovenije, naj ob tem ponovno razmisli o omilitvi svojih ukrepov, vsaj za tiste, ki jim bodo tovrstna poroštva dana. A na Banki Slovenije so precej zadržani. Kot pravijo, so pregledali osnutek zakona, pripombe in komentarje bodo podali v okviru javne obravnave. Medtem se, kot kaže, vlada še vedno trudi poiskati načine, ki bi državljanom omogočili dostop do kreditov za reševanje stanovanjskih težav. Eden od njih je zagotovo tudi sprememba zgornje meje zadolžitve pri kreditih, ki jih ponuja Eko sklad. Če je bila meja prej postavljena pri 40.000 evrih, je zdaj višina kredita (ne)omejena na višino priznanih stroškov naložbe, omejitve Banke Slovenije pa pri teh kreditih ne veljajo.
