Minister za zdravje Šabeder je danes v odzivu na predlog interventnega zakona NSi za skrajševanje čakalnih dob namreč dejal, da pravih številk o čakalnih vrstah nimamo in ob tem okrcal Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ).
Po navedbah NIJZ so na ministrstvu seznanjeni, da so podatki za čakajoče več kot 90-odstotno natančni, kar je po mednarodnih merilih zelo dobra osnova za upravljanje čakalnih dob. Tudi predstavniki Svetovne zdravstvene organizacije menijo, da imamo v Sloveniji dovolj točne podatke o čakajočih in čakalnih dobah za njihovo upravljanje, s čimer je Šabeder seznanjen, so zapisali.
Za upravljanje zdravstvenih politik po mnenju NIJZ ni treba poznati na bolnika natančnih podatkov, saj zadostujejo trendi, ki jih podatki jasno izražajo. Kot so pojasnili, lahko torej iz podatkov razberemo, pri katerih zdravstvenih storitvah bi bili potrebni ukrepi za skrajševanje čakalnih dob, za kar pa je odgovoren upravljavec zdravstvenega sistema, torej ministrstvo.
"Teza, da nimamo na pacienta natančnih podatkov o čakalnih dobah, ne more biti razlog, da v Sloveniji ne izvajamo ukrepov za skrajševanje čakalnih dob," so prepričani na NIJZ.
Odgovornost za poročanje o točnosti podatkov je jasno zapisana v zakonu o pacientovih pravicah, zato jih na NIJZ čudi nepoznavanje zakonskih podlag, pristojnosti in odgovornosti deležnikov v slovenskem zdravstvu. Nadzor nad poročanjem o točnih podatkih ima Zdravstveni inšpektorat, ki je organ v sestavi ministrstva za zdravje. "NIJZ te pristojnosti nima in ima le statistično funkcijo, torej zbiranje in obdelavo podatkov," so navedli.
Kljub temu NIJZ v sodelovanju z ministrstvom in drugimi deležniki, vpletenimi v proces spremljanja čakalnih dob, že več kot šest mesecev intenzivno izvaja aktivnosti za izboljšanje kakovosti podatkov o čakalnih dobah. Preverjanje podatkov po njihovih pojasnilih pomeni dvig kakovosti podatkov in zajema podatkov v sistemu eNaročanje.
"Danes lahko rečemo, da so vzroki za napake pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti bodisi tehnični, procesni ali organizacijski. Na odpravo teh vzrokov NIJZ nima nikakršnega vpliva," so še zapisali.
Interventni zakon za skrajševanje čakalnih dob po navedbah NSi ne pomeni
Kljub dodatnemu denarju v zdravstvu v zadnjih letih se čakalne dobe niso skrajšale, je opozoril Tonin. To po njegovih besedah kaže na to, da glavni problem ni v sredstvih, ampak organizaciji zdravstvenega sistema, javno zdravstvo pa da je vse manj dostopno. Bistvena težava sistema tako ni vprašanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ampak nedopustno dolge čakalne dobe, je poudaril.
"Kljub plačevanju zdravstvenih prispevkov bolniki dobijo predvsem pravico do čakanja, kar je nesprejemljivo," je dejal in dodal, da zdravstvo ne sme biti poligon ideoloških bojev.
Bolnika namreč predvsem zanima, kdaj se bo zdravljenje začelo in kdo ga bo plačal. Zakonski predlog, ki so ga v DZ vložili v minulih dneh, tako odgovarja na vprašanje, kako uporabiti vse razpoložljive kapacitete v Sloveniji, da bi se zdravljenje, plačilo katerega bi šlo iz zdravstvene blagajne, čim prej začelo.
S tem, ko so posvojili predlog Zdravniške zbornice Slovenije, so po Toninovih besedah dali jasno sporočilo, da je politika dolžna prisluhniti stroki, ki najbolje ve, kako rešiti težavo.
Zdravniška zbornica Slovenije je predlog, s katerim bi po navedbah predsednice zbornice Zdenke Čebašek-Travnik razširili javno zdravstveno mrežo, minuli teden poslala vsem poslanskim skupinam. Odzvala se je NSi, ki je zakon v DZ vložila po rednem postopku.
"Katerakoli stranka bi se odzvala, bi se z njo sestali oziroma se dogovarjali, kako naprej," je zagotovila predsednica zbornice. Pričakujejo, da se bodo ostale stranke do predloga javno opredelile, aktivno pa podpore do zdaj še niso iskali. Prav tako na pogovor pozivajo ministrstvo za zdravje, da predlog dopolni tako, da bo vzdržen.
Levica: Gre za očitno privatizacijo zdravstva
Danes so se že odzvali v Levici, po mnenju katere gre pri predlogu "za zelo jasno in zelo očitno privatizacijo zdravstva", je v izjavi v DZ dejal poslanec Miha Kordiš. Po njegovem mnenju bi težave med drugim morali reševali tako, da bi za javni zdravstveni sistem namenili več sredstev.
"V zbornici ne moremo nemo opazovati razkroja sistema, saj smo odgovorni za bolnike, ki v sedanjem sistemu ne bodo mogli več priti do storitev v optimalnem času," je poudarila Čebašek-Travnikova.
Zato predlagajo, da bi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) lahko začasno z vsemi primernimi izvajalci, tudi zasebniki, sklenil pogodbe za opravljanje dodatnih zdravstvenih storitev, pri katerih so čakalne dobe nedopustno dolge. Vrste in obseg storitev bi s sklepom določila vlada. Predlog predvideva tudi pogodbeno kazen v višini 30 odstotkov vrednosti neopravljenih storitev, ta sredstva pa bi po besedah Čebašek-Travnikove šla za izvedbo zdravstvenih storitev.
Za zdravstveno blagajno rešitve iz predloga zakona ne bi pomenile dodatne porabe, šlo pa bi za prerazporeditev sredstev, je še pojasnila. Kako veliko, bi bilo odvisno od vsakokratnega odloka vlada. "Tu bi bilo potrebno tesno sodelovanje med tistimi, ki zagotavljajo podatke o čakalnih dobah, predvsem nedopustno dolgih, ZZZS, ki bi oddelil določen del sredstev, in izvajalci," je navedla.
Ob tem je opozorila, da so s podatki o čakalnih dobah problemi, da niso zanesljivi. "Morda bi ta zakon spodbudil tudi k temu, da bi te podatke v bližnji prihodnosti kakovostno uskladili," je pozvala Čebašek-Travnikova.
