Kako običajne »decembrske aktivnosti« vplivajo na raven holesterola in posredno na naše zdravje, nam je razložil prof. dr. Borut Jug, dr. med., specialist kardiologije s Kliničnega oddelka za žilne bolezni Interne klinike UKC Ljubljana in predavatelj na Medicinski fakulteti v Ljubljani.
Decembrske zabave s seboj prinašajo tudi več tveganj za zdravje. Kako hrana vpliva na razvoj hiperholesterolemije? Kaj vse od vnesenega v telo lahko vpliva na povišane vrednosti holesterola v krvi? Mastna hrana? Več ogljikovih hidratov? Alkohol?
Holesterol je biološka molekula v našem telesu, ki jo deloma sintetiziramo, deloma pa jo pridobimo iz hrane. Slednjo obliko procesiramo z dejavniki, ki so genetsko pogojeni. Nekateri ljudje so genetsko nagnjeni k nizkim oziroma zaščitnim vrednostim holesterola, vsem drugim pa priporočamo, naj se izogibajo velikim vnosom nasičenih maščob in vzdržujejo zdravo telesno težo. To lahko storimo tako, da uživamo kalorično uravnoteženo hrano, se izogibamo enostavnim ogljikovim hidratom ter procesirani, industrijsko pripravljeni hrani, ki ima veliko enostavnih sladkorjev, pa tudi soli. V Sloveniji zdaj sicer velja omejitev transmaščob v živilih, a je vseeno dobro, če smo pri izbiri previdni. Tudi vprašanje alkohola se mi zdi zelo pomembno, saj so ga nekoč povezovali celo s pozitivnimi učinki na srce in žilje, danes pa stroka tega ne sprejema. Z alkoholom je povezanih preveč tveganj za zdravje, povezan je tudi z visokim krvnim tlakom in z visokimi vrednostmi trigliceridov, zato ga nobeno strokovno telo ne priporoča. Na splošno - tako za decembrski čas kot tudi za vse druge dni v letu svetujemo zmernost in zdravo pamet.
Pred tremi desetletji so kot najbolj obremenilna za holesterol veljala jajca. Tudi maslu smo se po priporočilih stroke dolga leta izogibali. Kaj pravijo najnovejše raziskave, katera živila so na vrhu 'črne liste'?
Jajca so bila res prepovedana pred desetletji, ko so jih ljudje jedli veliko več kot danes, posameznik jih je pojedel po pet, deset na dan. Jajca res vsebujejo veliko holesterola in stroka je takrat verjela, da če bomo zmanjšali njegov vnos s hrano, bo nižja tudi njegova koncentracija v krvi. Toda, kot rečeno, imamo presnovne mehanizme, ki pri vsakem delujejo drugače, so izrazito individualno pogojeni. Kljub temu sodobne smernice svetujejo uživanje hrane z manj maščobami živalskega izvora, torej bo dobro, če bomo previdni tudi pri jajcih, maslu in drugih mlečnih izdelkih. Bolje bo, če bomo te zamenjali s polinenasičenimi maščobami, ki so dokazano koristne za ohranjanje srčno-žilnega zdravja. Že če bomo sončnično olje zamenjali z oljčnim, bomo naredili nekaj dobrega, namesto klasičnega mesa pa raje uživajmo ribe. To so zaščitni nasveti, ki jih zdravniki damo splošni populaciji, z njimi do določene mere ohranimo tudi nižjo raven holesterola, predvsem pa zaščitimo žile pred infarktom in možgansko kapjo. Kakšna sodobna ’črna lista’ živil, ki višajo raven holesterola, torej ne obstaja, lahko pa rečem, da noben prehranski ekstremizem ni dober. Tudi absolutno črtanje določenih živil za splošno zdravje ni dobro. Zelo moramo biti previdni pri raznih ’modnih nasvetih’, ki nas spodbujajo, naj izločimo določeno živilo iz prehrane in vnesemo drugo, ob tem pa obljubljajo čudeže. Tega ni. Najbolje se je držati osnovnih strokovnih prehranskih priporočil in jesti raznoliko, vendar v zmernih količinah. Nikakor pa ne smemo pozabiti tudi na pomen rednega gibanja.
V zadnjem času po medijih veliko beremo tudi o kroničnem stresu kot enem od glavnih vzrokov za povišane vrednosti holesterola. Je to mit ali resnica?
Res obstajajo raziskave, ki povezujejo stopnjo kroničnega stresa z vrednostjo holesterola v krvi, vendar stres ni glavni vzrok za povečane vrednosti. Je pa stres že sam po sebi dejavnik tveganja za razvoj kardio-vaskularnih bolezni, ker je neposredno povezan z neugodno presnovo in neugodnim srčno-žilnim odzivom, posredno pa tudi z neugodnimi spremembami v vedenju. Na primer: ljudje, ki so pod stresom, več kadijo, se manj gibajo, v ozadju je zelo kompleksen začarani krog različnih škodljivih mehanizmov. Če nam bo uspelo obvladati stres, bomo verjetno, vsaj minimalno, vplivali tudi na raven holesterola, predvsem pa bomo s tem veliko dobrega naredili za svoje srčno-žilno zdravje. Nikakor pa ne bi mogel reči, da je stres neke vrste bolezen sodobnega časa. To bi bilo pretirano, saj vemo, da so se naši predniki soočali morda še s hujšim, z vojnami in hudim pomanjkanjem. Vseeno pa ne gre zanemariti, da ima vsaka generacija svoje tegobe. Poleg obilja nezdrave hrane in sedečega življenjskega sloga se danes vse bolj zavedamo, da na srčno-žilne bolezni vplivajo tudi družbena deprivilegiranost in neenakost ter onesnaženost okolja.
Kako bi holesterol predstavili ljudem? Na kaj bi moral vsakdo od nas pomisliti ob povišanih vrednostih?
Holesterol je v bistvu ’tihi ubijalec’. Pri ljudeh mora sprožiti alarm, da je treba ukrepati, kot povišana temperatura, na primer. Vročina na termometru sproži alarm, da je treba ukrepati pri infekcijskih boleznih, holesterol pa je alarm, ’termometer’ za naše srčno-žilno zdravje. Višje ko so vrednosti holesterola, večja je verjetnost, da bomo prej zboleli, in to hudo. Zaradi česa? Zaradi infarkta, možganske kapi, gangrene nog, težko je vnaprej napovedati, v kaj konkretno se bo hiperholesterolemija razvila, s kakšnim zapletom se bo pojavila.
Zakaj je tako zelo pomembno, da obvladujemo ravno povišane vrednosti holesterola v krvi, če se želimo preventivno zavarovati pred srčno-žilnimi boleznimi?
Zato, ker obstaja dokazana povezava med koncentracijo slabega, LDL-holesterola in tveganjem za srčno-žilne bolezni. Skoraj polovico aterosklerotičnih bolezni lahko pripišemo prav moteni presnovi LDL-holesterola, ali drugače povedano, s preventivnimi ukrepi in obvladovanjem vrednosti LDL-holesterola nam uspe preprečiti polovico srčno-žilnih dogodkov. V eni tretjini primerov se simptomi pokažejo in jih lahko prestrežemo v družinski medicini in kardiologiji, eno tretjino jih lahko kolegi invazivni kardiologi v obliki infarktov razmeroma pravočasno rešijo, ena tretjina pa se jih zaključi z nenadno srčno smrtjo. To je tisti del, ki ga najbolj želimo zajeti s preventivnimi ukrepi. To je tudi del, ki je neposredno povezan z LDL-holesterolom in aterosklerozo, se pravi s srčnim infarktom, nekaterimi vrstami možganske kapi, s periferno aterosklerozo. Gre za praktično premosorazmerno povezavo: z vsakim milimolom LDL-holesterola, ki nam ga pri posamezniku uspe oklestiti, tveganje zapletov znižamo za četrtino. V ta namen lahko predpišemo zdravila, najpogosteje statine, pri tem pa ne smemo pozabiti tudi na življenjski slog. Vsakršno zdravljenje je nadgradnja življenjskega sloga, pri čemer je pomembna redna telesna aktivnost, pozornost pri prehrani ter izogibanje neugodnim psihosocialnim dejavnikom tveganja in tobačnim izdelkom. Tudi če sprememba življenjskega sloga ne bo izrazito vplivala na višino LDL-holesterola, bo oklestila srčno-žilno tveganje. Sicer pa višja ko bo vrednost LDL-holesterola, večje bo tveganje, nižja ko bo, manjše bo. Vse doslej opravljene raziskave kažejo tudi, da so ljudje, rojeni s ’srečnimi’ geni, ki omogočajo nižjo vrednost holesterola, bolj zavarovani pred srčno-žilnimi boleznimi.
Kako poteka zdravljenje holesterolemije na primarni ravni, pri nekom, ki še nima znane aterosklerotične bolezni, kako na sekundarni, pri osebi, ki je že utrpela srčni infarkt, možgansko kap ali drug dogodek, povezan z aterosklerozo?
Slabi, LDL-holesterol je po eni strani kazalnik tveganja, po drugi pa cilj ukrepanja. Specialisti družinske medicine ga na primarni ravni nikoli ne obvladujejo samostojno, vedno ob njem preverijo še druge dejavnike, denimo, ali nekdo kadi, ali ima visok krvni tlak, morda je prekomerno težak, upoštevajo tudi dejstvo, da je pri moškem tveganje večje kot pri ženski ... Na podlagi teh in drugih lastnosti zdravnik oceni celokupno ogroženost. Ni enako, če najdemo povišano vrednost LDL-holesterola pri mladem rekreativcu ali pa pri sladkornem bolniku, ki ima visok krvni tlak, pa še kadi zraven. Pri prvem je vrednost 3 mmol/l sprejemljiva, pri sladkornem bolniku je ogrožajoča in jo moramo zdraviti, pri nekom, ki je že prebolel srčni infarkt, pa je takšna vrednost nesprejemljiva in jo moramo zdraviti agresivno. Pri slednjem imamo kronski biološki dokaz, da je holesterol bolezensko že poškodoval žilje, zato ga moramo zniževati z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Na primarni ravni zdravniki lahko poskušajo ljudem holesterol uravnati s spremembo življenjskega sloga, pri ljudeh s srčno-žilno boleznijo pa te tolerance ni več, saj je škoda že nastala. Populacijo srčnih bolnikov najpogosteje prepoznamo na sekundarni ravni, saj jih k nam pripelje že razvita bolezen. Izjema so posamezniki, pri katerih se srčno-žilna bolezen odkrije naključno, na primer, če gredo na ultrazvok karotidnih arterij, kamor jih napoti zdravnik družinske medicine, ali pa ko, denimo, opravijo preiskavo trebuha, pa zdravnik spotoma ugotovi, da je razširjena ali aterosklerotično bolna tudi glavna trebušna žila aorta.
Statini, zdravila za zniževanje vrednosti holesterola, so že nekaj časa žrtev precejšnje negativne kampanje, o njih se piše zelo enostransko. Kako ta zdravila vidite v svoji praksi?
Imamo veliko dokazov iz kliničnih raziskav, pa tudi iz lastne prakse vemo, da so statini zdravila, ki znižujejo holesterol in s tem zmanjšajo tveganje za srčni infarkt in možgansko kap pri obeh spolih, v vseh starostnih skupinah. Ta zdravila so bila predmet ogromnega števila raziskav, ki kažejo, da njihova učinkovitost daleč presega možne neželene učinke. Razumem pa paciente, da imajo zadržke, saj jemljejo tablete, da bi znižali nekaj, za kar sploh ne čutijo simptomov. Ves čas jim zato poskušamo razložiti, kakšne so koristi. Negativne kampanje nas pri tem ovirajo, zato se moramo zelo potruditi, da jim dajemo uravnotežene informacije. Toda o zavračanju ne moremo govoriti vsepovprek, večina pacientov je opolnomočenih in ozaveščenih. Dejstvo je, da tablet nihče ne jemlje rad, je pa po drugi strani res, da si ljudje še manj želijo možganske kapi, srčnega infarkta ali kakšnega drugega zapleta. Zanimiva je tudi danska raziskava, pri kateri so analizirali, kaj se zgodi, ko v javnost pride informacija, ki je negativno nastrojena proti statinom. Pokazalo se je, da v takšnem primeru kar sedem odstotkov pacientov opusti zdravljenje, pri teh pa tveganje za infarkt naraste kar za 30 odstotkov. To je za nas zelo alarmantno. Uravnotežene informacije lahko prav omenjenim sedmim odstotkom pacientov povrnejo zaupanje. Vedeti moramo, da je opuščanje zdravljenja povezano s štirikratnim povečanjem tveganja za možgansko kap ter dva- do trikratnim tveganjem za srčni infarkt.
Nekateri ljudje, zlasti tisti, ki prisegajo na domnevno naravno zdravljenje, se zatekajo k raznim alternativnim pripravkom. Zavajajoča ponudba ’čudežnih tablet’ v prosti prodaji, ki naj bi 'čez noč' uredile raven holesterola, je velika. Kaj menite o njih?
'Čudežnih tabletk' ni. Vsaka stvar, ki ima želene učinke, ima na drugi strani tudi neželene in jih je treba spremljati. Pred leti bi za določene pripravke, konkretno za pripravek iz rdečega kvašenega riža, rekel ’ja’, saj vsebuje učinkovino, ki znižuje LDL-holesterol in deluje identično kot statini, zdaj pa vemo, da nimamo nobenega pregleda nad koncentracijami učinkovine in možnimi kontaminanti v preparatih … Takšen pripravek v prosti prodaji se zato ne more primerjati z zdravilom, ki nastaja nadzorovano, v medicinskem okolju. Pacientom, ob priporočilih o uravnoteženi prehrani, zdravem življenjskem slogu z veliko gibanja, svetujem, naj raje ne jemljejo nič, kot da bi segli po takem pripravku. Takšnih stvari pač strokovno ne morem podpreti, saj so lahko celo nevarne. Tudi Evropska komisija je izdala opozorilo, da ni ustrezne kakovostne kontrole nad temi pripravki. In ne nazadnje, prepričan sem, da imamo vendarle zdravstveni sistem, ki potrebna zdravila vsakomur omogoča na breme zdravstvene zavarovalnice.
Če smo že začeli z veselim decembrom, pa z njim še končajmo: Ali v tem času zdravniki opažate kakšen porast neljubih zapletov zaradi srčno-žilnih dogodkov?
V decembrskih dneh, zlasti okoli novega leta, res zaznamo več posledic in zapletov zaradi uživanja določene hrane in alkohola. Opozoriti pa velja, da se v omenjenem času poveča tudi tveganje za srčno-žilne zaplete. Po eni strani zato, ker je več okužb dihal, ki poslabšajo kronične srčne bolezni in tudi povečajo tveganje za srčno-žilne zaplete, zato bi rad pozval vse kronične srčne bolnike, naj se cepijo proti gripi, dokler je še čas. Po drugi strani so decembrski dnevi zelo intenzivno obdobje za večji del populacije, pri nekaterih pa lahko pripeljejo do osamljenosti, depresivnega razpoloženja, anksioznosti, kar tudi poveča tveganje za hospitalizacijo zaradi srčno-žilnih bolezni. Verjetno ni treba posebej poudarjati, da vsem svetujem zmernost v praznovanju.
Zgornje besedilo je drugi intervju iz serije, ki nastaja na pobudo Združenja kardiologov Slovenije. Strokovnjaki želijo ozavestiti čim širšo javnost o pomenu spremljanja in zdravljenja povišanih vrednosti holesterola. Tako je mogoče preprečiti ogromno število srčno-žilnih zapletov in ohraniti vsaj 700 dragocenih življenj na leto.
