Slovenija bi morala na podlagi mednarodne konvencije o pravicah invalidov, ki pri nas velja že 12 let, urediti dostopnost volišč, glasovanja in volilnih postopkov, a se to še ni zgodilo. Ustavno sodišče je leta 2014 odločilo, da je zakon o volitvah v državni zbor v neskladju z ustavo, saj ni določal, da morajo biti volišča dostopna. Zakon je bil spremenjen šele leta 2017, vendar ta ureja le dostopnost vhoda, ne pa tudi ostalih delov volišč in glasovanja.
Referendum o družinskem zakoniku
Uporabnika invalidskih vozičkov sta leta 2015 pred referendumom o družinskem zakoniku Državno volilno komisijo prosila za ureditev dostopnosti njunih volišč ob referendumu in vseh prihodnjih volitvah. Državna volilna komisija njuni prošnji ni ugodila, odločitev pa je po pritožbi potrdilo tudi upravno sodišče.
Če država predlogu Društva za pravice invalidov Slovenije ne bi ugodila, v društvu napovedujejo kolektivno tožbo. Tako kolektivna tožba kot alternativne posamične tožbe posameznih invalidov bi za državo pomenile velike sodne stroške, zato predlagajo mirno rešitev spora. Poleg odškodnine zahtevajo ustrezno ureditev dostopnosti volišč in glasovanja, skladno z odločbo odbora Združenih narodov za pravice invalidov.
Zavrnilo ju je tudi vrhovno sodišče, ker da dostopnosti ne moreta zahtevati vnaprej, temveč se lahko na sodišče obrneta šele po glasovanju. Ustavno sodišče pa njune pritožbe ni sprejelo v obravnavo, prav tako ne njunega predloga za ureditev dostopnosti pri volitvah v Evropski parlament maja 2019, je ozadje zadeve za Slovensko tiskovno agencijo povzel Jurij Toplak, profesor na pravni fakulteti v Mariboru. Ta je skupaj z odvetnikom Slavkom Vesenjakom tudi pripravil pritožbo Evropskemu sodišču za človekove pravice (ESČP). Glede na dosedanjo prakso tega sodišča Toplak pričakuje, da jim bo ESČP pritrdilo. »Po ustaljeni praksi ESČP invalidu, ki mu država krši volilno pravico ali ga diskriminira, pripada najmanj tri tisoč evrov odškodnine,« je pojasnil. Ob tem je napovedal, da bo morala Slovenija vsakemu invalidu, za katerega glasovanje ali volišče nista bili dostopni, izplačati tako odškodnino. »To so ustavni sodniki, vrhovni sodniki, vlada in Državna volilna komisija vedeli,« je dodal.
Odškodnina za 18.000 invalidov
Zaradi nedostopnosti volišč in glasovanja pa odškodnino zahteva tudi Društvo za pravice invalidov Slovenije, ki od države terja 54 milijonov evrov. Gre za izjemno visok znesek, do katerega pa so v društvu prišli prav na podlagi dosedanjih odškodnin. Kot je razvidno iz njihovega predloga za začetek predhodnega postopka poskusa mirne rešitve spora, predlagajo izplačilo 54 milijonov evrov odškodnine za 18.000 invalidov na vozičkih in slepih oziroma slabovidnih v Sloveniji, ki zaradi neprilagojenosti volišč v preteklosti niso mogli glasovati na volitvah ali referendumih.
»Po praksi ESČP je za kršitev volilne pravice in še posebej za kršitev volilne pravice invalida država volivcu invalidu odškodninsko odgovorna. Po praksi ESČP je znašalo pravično zadoščenje volivcu invalidu 3000 evrov,« poudarjajo v društvu. Izpostavili so še, da je po podatkih invalidskih organizacij v Sloveniji od 160.000 do 170.000 invalidov, od tega najmanj 8000 slepih in najmanj 10.000 uporabnikov invalidskih vozičkov.
V predlogu za mirno rešitev spora z državo so izpostavili, da so po navedbah Državne volilne komisije vhodi volišč od začetka leta 2018 sicer invalidom dostopni, a z vidikov dostopnosti, kot so ustreznost naklona in širine klančine, oznake, povečan tisk, odstranitev ovir, stolov, ustreznost višine mize, kabine ali volilne skrinjice, so skoraj vsa volišča za invalide nedostopna.
