Kdor pozna Metoda Mežana iz Trebnjega, ve, da je priznanje za najskrbnejšega lastnika gozdov v novomeški območni enoti, ki ga je nedavno že 21. podelil Zavod za gozdove Slovenije, prišlo v prave roke.Mežan, sicer izučen pečar, ki si je pokojnino prislužil v Novolesu v Straži in Račjem selu, je namreč skrben upravljavec gozda na svoji rodni kmetiji v Kamnem Potoku, kjer je domačijo prevzel njegov sin Damjan. Seveda svoja znanja in izkušnje z veseljem prenaša tudi na mladi rod, saj mu ni vseeno, kako bo v prihodnosti. Sam se je dela v gozdu učil doma, saj je njihova kmetija premogla okrog deset hektarjev gozda. »Že kot majhen sem očetu pomagal v gozdu pri vseh opravilih in se učil. Gozd je bil včasih pomembna dopolnilna dejavnost, saj je kmetu pomagal, da je lažje preživel, k hiši pa je prišel dodatni zaslužek. Danes v glavnem ni več tako, razen če gre za lastnike več sto hektarjev gozdov. Sicer pa so se kmetje bolj specializirali: ali so veliki kmetje ali so bolj gozdarji,« ugotavlja Metod in pravi, da je delo pri nas krepko podcenjeno in najbolj obdavčeno, kar pa ne velja za trgovino.
REDNI OBHODI PO GOZDU
Kot skrben gospodar ima Metod do gozda in narave poseben odnos. Najmanj na dva meseca se odpravi po vseh parcelah, da vidi, ali je treba nujno ukrepati in kaj reševati, ali je vse v redu in se dela opravljajo načrtovano. »Če opazim lubadarja, je treba hitro ukrepati,« pravi. Ker imajo Mežanovi pretežno mešani gozd, so imeli že nemalo težav s podlubniki. Nad lubadarja so se spravili temeljito, Metod je skrbno posekal vse okužene smreke, z družino so požgali in pospravili vse vejevje in obelili štore, da bo mir. Na nekem območju, kjer je nastal golosek, so se lotili tudi pogozdovanja. Na novo so zasadili predvsem bukev in javor – zlasti zadnji je zelo hitro rastoče drevje.
GOZD VČASIH DONOSNEJŠI
»A tudi potem je še delo. Mlado drevje je treba dvakrat do trikrat na leto očistiti, da ga drugo rastje ne zatre. Zlasti javor, ki ima sladek les, smo zaščitili še z mrežo proti srnjadi. Vse zahteva svoje delo, čas, stroške,« pravi Metod, ki meni, da bo smreka čez čas na našem območju najbrž izumrla. Nekaj je bodo zaradi lubadarja izsekali in nadomestili jo bodo listavci, saj se pogozduje z njimi, skratka k izginotju smreke bodo nekaj pripomogle narava in višje temperature, nekaj pa tudi gozdni nered, meni. Mežanovi z gozdom nimajo velikih zaslužkov, si pa v njem vsako leto priskrbijo kurjavo, predvsem s čiščenjem gozda, nekaj metrov naredijo tudi za prodajo. S poškodovanim lesom od lubadarja pa se ne zasluži veliko. »Kdo ne seka sam, ker nima na primer traktorja, orodja ali delavcev, in si dobi pomoč, ki jo seveda plača, mu ne ostane skoraj nič, kar je žalostno,« pravi Mežan. K sreči ima svoje traktorje ter druga orodja in pripomočke, tako da večino dela opravi sam, pa seveda s sinom in drugimi člani družine. Metod gozd primerja z njivo. »Če ne skrbiš zanjo, bo pridelek manjši. Izkoristek bo večji, če boš gozd redčil, da bodo imela drevesa več svetlobe, da bo prirast večji in les kvalitetnejši. Sicer se drevesa naslanjajo druga na drugo, polno je krivin in les je primeren le za drva,« pojasnjuje.
