Stanovanjska resolucija, ki jo je sprejela še vlada Mira Cerarja, je predvidevala gradnjo več tisoč stanovanj, ki bi rešila stanovanjsko krizo, s katero se danes soočajo predvsem mladi. Čeprav od sprejema resolucije mineva že peto leto, na vidiku ni novih večjih javnih stanovanjskih projektov. Kljub temu vlada Marjana Šarca obljublja, da bo poskrbela, da bo v naslednjih letih zgrajenih deset tisoč stanovanj. Z novim stanovanjskim zakonom je vlada uvedla kar nekaj sprememb, ki gredo v smeri tistega, kar je začrtala stanovanjska resolucija: spreminja se vloga republiškega stanovanjskega sklada, ki bo deloval kot nekakšen posrednik javnih in tudi zasebnih najemniških stanovanj, stanovanj za prodajo na trgu ne bo več gradil, ukinjajo se neprofitne najemnine.
Zemlja brez denarja
Glede na to, da iz naslova projektov, ki trenutno potekajo, pričakujemo vsega dva tisoč stanovanj, vlada mrzlično išče načine, kako cikel gradnje pospešiti in uresničiti ambiciozne obljube. Ena od potez je bil prenos zemljišč v Ljubljani, Novem mestu in Novi Gorici, ki so bila v lasti Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), na republiški stanovanjski sklad. Na ta način se je odprla pot do gradnje še okoli 600 stanovanj in 90 vrstnih hiš. A ob tem, ko so sklenili dogovor o prenosu zemljišč na sklad, je vodstvo stanovanjskega sklada glasno povedalo, da denarja za izvedbo projektov (še) nimajo. Morda je bil prav to trenutek, ko se je nekomu utrnila genialna ideja, da bi za gradnjo stanovanj lahko skrbela kar DUTB. Ta je namreč pred koncem svojega poslanstva, saj ima mandat le do leta 2022. In namesto da bi slabo banko ukinili, naj bi ji vdihnili novo življenje. Kot kaže, ima ideja kar nekaj podpornikov, saj so se v preteklem tednu na to temo oglasili že številni poslanci. Ali država res potrebuje še eno institucijo, ki bo skrbela za gradnjo nepremičnin?
Kaj pa skladi?
Imamo namreč republiški stanovanjski sklad, ki se bo moral še prilagoditi novi vlogi. Res je, da je bilo v preteklosti z njim in iskanjem prave vloge nemalo težav, a imamo ga in bi ga bilo smotrno izkoristiti. Potem so tu občinski stanovanjski skladi, ki so edini pravi barometer potreb po stanovanjih v Sloveniji. Koliko stanovanj potrebujemo, je namreč najbolj vidno prav po številu prijav na razpise lokalnih stanovanjskih skladov. Tudi ti skladi s prihodom novega stanovanjskega zakona, ki jih bo razbremenil in jim omogočal lažje zadolževanje, načrtujejo nove projekte.
Samo za upokojence
Država ima prek Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije v lasti tudi Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki je lastnik in gospodari s 3241 nepremičninami, to so: 2769 namenskih najemnih stanovanj za upokojence in druge starejše, 360 oskrbovanih najemnih stanovanj za upokojence in druge starejše, 42 prostorov, ki jih uporabljajo društva upokojencev, trije poslovni prostori, ena enota doma starejših ter 66 parkirnih prostorov in garaž. Njegova zadnja izvedena investicija so bila oskrbovana stanovanja v Brežicah in stanovanja v Izoli, ki so jih predali v uporabo leta 2017.
Dostop do denarja
Nepremičnine v državnem imenu upravlja tudi družba DSU, katere glavni cilj je sicer zagotavljanje prostorske kapacitete javnim organom in v glavnem deluje na področju poslovnih stavb. A pooblastila družbe segajo prek tega in se lahko za uresničevanje ciljev, ki ji jih zada država, tudi zadolžuje, izdaja vrednostne papirje, išče strateške partnerje ter ustanavlja investicijske sklade. Ali za uresničitev obljub iz stanovanjskega programa res potrebujemo preoblikovanje in podaljševanje življenjske dobe DUTB? V prid DUTB govori dejstvo, da ima v svojem portfelju 117 zemljišč, 32 sosesk in novogradenj, 32 stanovanj in 16 hiš, kar bi bil dober začetek, kot banka pa bi zagotovo lažje prišli do sredstev za razvoj nepremičninskih projektov. A zanimivo je, da ob vseh težavah, ki jih ima vlada zaradi omejitev, ki jih je Banka Slovenije podala na pridobivanje kreditov, ne bi DUTB preoblikovali na način, da bi zagotavljala kredite ranljivim skupinam. Zakon o poroštvih, ki ga je namreč vlada poslala v javno obravnavo, kljub dobrim namenom te težave ne rešuje.